Sorta hestia, nizki laški fižol, oblikuje kompaktne, 30–40 cm visoke grmičke s čudovitimi velikimi rdeče-belimi cvetovi.
Stročnice so pomemben del ekološke pridelave, saj imajo veliko ugodnih vplivov na prst. Vendar niso pomembne samo za zemljo, velik pomen ima tudi njihovo uživanje. Ali veste, da fižol pomlajuje? Mogoče vam bo postal zdaj bolj všeč. Prav gotovo se bo bolj priljubil tudi moškim, saj ustavlja izpadanje las. Vse to deluje zato, ker fižol vsebuje veliko beljakovin, ki mnogim v organizmu primanjkujejo.
Fižol je tako pomemben, da ima v ZDA celo svoj dan, 6. januar je tam dan fižola. Ta datum je izbran v spomin genetika Gregorja Mendla, ki je s proučevanjem razmnoževanja fižola postavil temelje moderne genetike.
6. januar je v ZDA dan fižola v spomin na Gregorja Mendla, utemeljitelja genetike
Fižol je ena izmed zelenjadnic, ki redko manjkajo na slovenskem zelenjavnem vrtu. Vendar pri nas pogosteje sejemo visoke sorte fižola, na nizke pa se že lepo število let navajamo. Kaj torej nizke sorte loči od visokih, da jih Slovenci še po toliko letih težko sprejmemo?
Vzgoja in pridelovanje
Nizki fižol uvrščamo med zelo nezahtevne zelenjadnice, ki ne potrebujejo prav posebne nege. Sejemo ga na tretjo poljino, to je tisti del vrta, ki smo ga gnojili s hlevskim gnojem pred dvema letoma. Tudi gnojenja s kupljenimi organskimi gnojili ne potrebuje, morda sortam za pridelovanje zrnja dodamo za slabo pest gnojila na kvadratni meter. Fižol bo najbolje uspeval na negnojenih gredicah.
Najboljše predhodnice fižolu so rastline z globokimi koreninami, to so korenčnice. Slabše pa bo uspeval, če bodo pred njim na gredici rasli čebulnice, česen, por, šalotka ali čebula.
Fižol tako kot vse stročnice in metuljnice pridobi potreben dušik s posebnimi bakterijami, ki se naselijo na njegove korenine. Potrebuje rahla in odcedna tla, da te bakterije v vozličkih na koreninah lahko živijo in delajo. V premokrih ali preveč zbitih tleh nimajo dovolj zraka, iz katerega črpajo dušik in tudi kisik za svoje življenje. Zato gredice dobro pripravimo.
Fižol lahko sejemo, ko se zemlja ogreje na vsaj deset stopinj Celzija, to pa je proti koncu aprila. Tako piše v literaturi. A sama sem ugotovila, da mora biti zemlja toplejša, da bo fižol dobro uspeval. Zato potrpite s setvijo in ga sejte šele, ko se zemlja ogreje na 15 stopinj Celzija.
Tudi s timijanom in žametnicami se dobro razume.
Dobro je, da seme za nekaj dni zamrznemo, da uničimo morebitne ličinke fižolarja, to je tisti hrošček, ki se pojavi v skladišču in povzroči luknjice na zrnju. Zelo priporočljivo je, da pred setvijo zrna čez noč namočimo. Če imamo lastno seme, ga namočimo v močnejši žajbljev čaj ali čaj iz kamilice oziroma šetrajke. Tako deloma odstranimo morebitne glivice in druge škodljive bolezni, ki se prenašajo s semenom.
Setev v vrste, ne v kupčke
Nizki fižol sejemo v vrste, ne v grmičke, kot nekateri to še vedno počnejo, ker so navajeni setve visokega fižola. Vrstice naj bodo vsaj 40 cm narazen, v vrsti pa naj bo med rastlinami 5 cm razmika. Torej na vsakih 5 cm posejemo eno zrno in ne več.
Če rastline porumenijo, tla takoj prerahljamo ali prekopljemo. To je običajno dovolj in dognojevanje ni potrebno.
Stročje pobiramo redno, saj tako pospešujemo nastavek cvetov. Ne čakamo predolgo, ampak raje pobiramo mlade stroke, ti so nežnejši in okusnejši in prav gotovo nimajo niti. Pri sortah za zrnje seveda počakamo, da stroki dozorijo in se zrnje v njih posuši.
Po obiranju fižolovih rastlin nikoli ne pulimo, korenine pustimo v tleh, da jih še naprej rahljajo, bakterije pa še nekaj časa delujejo. Tako bo v tleh kar nekaj dušika tudi za naslednjo vrtnino. Po nizkem fižolu, zlasti stročjih sort, še v istem letu sadimo predvsem kapusnice: zelje, cvetačo ali ohrovt, lahko tudi solatnice, predvsem radič ali endivijo.
Vzgoja fižola iz sadik
Mnogi ne vedo, da lahko predhodno vzgojimo sadike nizkega fižola na toplem in svetlem. Seveda moramo vzgojiti sadike s koreninsko grudo. V lonček premera 5 cm posejemo dve ali tri semenke nizkih sort.
Začnemo konec marca. Ko korenine prerastejo grudo in lahko skupaj z zemljo izpulimo rastlino iz lončka, jo presadimo na vrt. Sadimo v razdalji 10 cm. Običajno je sadika primerna v treh tednih. Ker je seme kalilo v dobrih razmerah, se je rastlina izognila boleznim, ki jo rade napadejo zaradi predolgega kaljenja v mrzli zemlji.
Nizki fižol lahko vzgajamo tudi s sadikami.
Od setve do pobiranja pridelka stročjega fižola traja okoli šest tednov, na pobiranje suhega zrnja pa čakamo tri mesece. Nizki stročji fižol lahko sejemo vse do začetka septembra, vendar se setvam v poletni vročini raje izognemo.
Mešani posevki
Seveda je nizki fižol, posebno stročje sorte, odličen sosed nekaterim vrtninam, predvsem tistim, ki potrebujejo več dušika. Tako lahko predvsem sorte za stročje sadimo kar med vrste zelja, cvetače ali ohrovta in ne potrebujejo posebnega prostora zase. Fižol hitro pokrije zemljo, zapusti pa jo, preden kapusnice potrebujejo celoten prostor. Prav tako ga lahko sadimo med in ob vrste sladke koruze, krompirja ali bučnic. Dober sosed je tudi solati, le da v tem primeru potrebuje svojo vrstico, kar pomeni, da se vrstice solate in fižola izmenjujejo, med njimi pa je 30 cm prostora.
Poleg tega se nizki fižol dobro razume s paradižnikom, zeleno, rdečo peso, blitvo, črnim korenom, jajčevcem, radičem, špinačo in špargljem. Vsem znana fižolova dobra soseda med zelišči pa sta šetrajka in žajbelj.
Odlična kombinacija na vrtu so nizki fižol in kapusnice.
Najslabše bo, če bomo fižol sejali skupaj s čebulo, porom, česnom, šalotko, drobnjakom, papriko, baziliko, komarčkom, koprcem in sladkim komarčkom.
Sorte na našem trgu
Kljub temu da nizki fižol ni tako priljubljen kakor visoki, je pri nas mogoče kupiti kar nekaj sort nizkega fižola.
Tako kot pri visokem fižolu poznamo sorte za stročje in sorte za zrnje. Le da je zadnjih manj. Med sortami za stročje sta najbolj znani rumenostročni, zelo zgodni berggold, in še vedno ena najbolj kvalitetnih starih sort starozagorski. Žal so ga različne viroze zelo uničile, drugače pa so njegovi ploščati, svetlozeleni in široki stroki še vedno najbolj kvalitetni med fižolovimi sortami. Tudi topcrop ima podobne stroke, le da so na prerezu okrogli. Vendar je ostal bolj zdrav, zato ga bolj priporočam.
Nizki fižol za zrnje
Med "zrnaši" sta na prvem mestu dobri, stari češnjevec in njegova novejša različica etna. Za sorto češnjevec velja žal enako, kakor sem napisala za sorto starozagorski – virusi so ga tako uničili, da je njegova pridelava postala neuspešna. Zato pa imam tudi dobro novico: v trgovinah je na razpolago seme dobrega, starega ribnčana, sorte z rjavim zrnjem izjemnega okusa.
Posebej moram omeniti sorto merveille de piemont, katero jemo kot mlado zrnje v stroku ali luščeno.
Prava posebnost in tudi okras vrta pa bo novost, sorta nizkega turškega oziroma laškega fižola hestia, ki oblikuje kompaktne, 30–40 cm visoke grmičke s čudovitimi velikimi rdeče- belimi cvetovi, v katerih se razvije rdeče-črno marmorirano zrno.
Novejših sort iz te skupine je tudi nekaj. Na prvem mestu je antea, ki je podobna starozagorski, torej ima zelene, široke in ploščate stroke. Je izredno rodna, vendar ne bodite razočarani, nekoliko dlje jih je treba kuhati kakor stare slovenske sorte. To pomanjkljivost pa več kot nadomesti velika količina pridelka.
Sama menim, da je odlična sorta presenta, ki nas obdari z grozdom dolgih, ozkih, na prerezu okroglih strokov. Žal nekatere moti njihova temno zelena barva. Ob kuhanju postanejo svetlejši in so "mehki kakor puter", kot radi rečemo. Njemu podobna je novejša sorta parker, ki pa ima nekoliko debelejše stroke. Zelo dobra je, ko enkrat premagamo predsodek o zeleni barvi strokov.
Nizki fižol presenta ima zelene stroke, ki so božansko masleni.
Mnogi imajo še vedno raje rumene stroke, poleg znanega berggolda lahko danes kupimo še novejšo sorto teepee s stroki, ki so podobni bergggoldovim. Zelo poln, morda najboljši približek berggolda po kvaliteti strokov, a rodnejši je sorta nekcargold, ki pa je nekoliko poznejša.
Ker vedno bolj iščemo sorte s stroki, podobnimi ptujskemu maslencu – s širokimi, maslenimi stroki, naj povem, da je tudi v tem tipu poleg sorte antea, ki je meni najljubša, še nekaj sort. Vendar vedno najprej preverite njihovo kvaliteto. Pri vseh žlahtnitelji še niso dosegli prave.
Izbira na našem trgu je torej pisana, izkoristite prednosti nizkega fižola in ga posejte na svojem vrtu.
