Saša Britovšek
Jezuitski misijonar, priznan astronom, matematik, kartograf in diplomat Ferdinand Avguštin Hallerstein je na Kitajskem deloval od leta 1739 do smrti. Rodil se je 27. avgusta leta 1703 v Ljubljani, odraščal pa v bližnjem Mengšu s sedmimi sestrami in štirimi brati. V jezuitski red je vstopil leta 1721 na Dunaju in šest let kasneje zaprosil za misijonsko delo in kmalu odpotoval na Kitajsko. Tam sta njegovo bivanje ob misijonskem delovanju zaznamovali tudi matematika in astronomija. Njegovo 36-letno bivanje na Kitajskem je zaznamovalo delo na področju astronomije in matematike, njegovim natančnim astronomskim izračunom so Kitajci pripisovali velik pomen. Postal je cesarski uslužbenec in celo najvišje pozicioniran tujec v cesarjevih vrstah, saj je v dvorni hierarhiji dosegel naslov mandarina tretje stopnje. Leta 1746 je postal predstojnik dvornega astronomskega ali matematičnega oddelka, kjer je svojo službo opravljal do konca življenja. Njegovi znanstveni uspehi so ga ves čas povezovali z drugimi konci sveta, tako je ohranjal stike z londonsko Kraljevo družbo in s peterburško akademijo znanosti. Ob 300. obletnici njegovega rojstva je asteroid, ki so ga odkrili slovenski astronomi, prejel tudi njegovo ime.
Arhivska dediščina Ferdinanda Avguština Hallersteina je skrbno hranjena tako v Arhivu Republike Slovenije kot v znamenitih arhivih kitajske prestolnice. Kljub vsemu je genij iz 18. stoletja pri nas bolj malo znan.
Univerzalni jezik znanosti gradi mostove
Pred kratkim je Arhiv Republike Slovenije v počastitev 320. obletnice njegovega rojstva v Grubarjevi palači pripravil razstavo Ferdinand Avguštin Hallerstein in njegov spomenik. Omogočili pa so jo tudi Državna arhivska uprava LR Kitajske, veleposlaništvo LR Kitajske v Ljubljani, ob sodelovanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Pekinškega planetarija.
Slavnostna govornica na odprtju razstave je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Razstava je bila namreč pripravljena tudi v luči treh desetletij od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Kitajsko. Pozdravila je dobro sodelovanje med Arhivom Republike Slovenije in kitajskimi državnimi arhivi pri pripravi razstave. To je označila kot poseben preplet sedanjosti in zgodovine, umetnosti, medčloveških odnosov in znanosti. "Želim si, da bi ti mostovi bili še močnejši in da bi medsebojno sodelovanje zajelo čim več področij znanosti, tako humanistike kot družboslovja in naravoslovja," je povedala in opomnila, da znanost ne deli - znanost bogati." Ta univerzalni jezik znanosti je tudi genialnemu jezuitskemu misijonarju omogočil, da je bil sprejet in cenjen na drugem koncu sveta, kjer je bil cesarski uslužbenec.
Zbrane so nagovorili tudi direktor Arhiva Republike Slovenije Bojan Cvelfar, namestnik generalnega direktorja Državne arhivske uprave Ljudske republike Kitajske Wei Hongtao in veleposlanik Ljudske republike Kitajske Wang Shunqing. Pomen Hallersteina in njegovo "vrnitev" v Slovenijo je na odprtju razstave predstavil profesor Mitja Saje.
Kitajskega cesarja je navdušil nad astronomijo
Zgodovinskega ambasadorja slovensko-kitajskega prijateljstva pa je z velikim zanimanjem pred leti "odkrila" tudi kitajska umetnica, ki že štiri desetletja živi v Ljubljani. Akademska slikarka Huiqin Wang je izdala knjigo Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu. V 300 let stari zgodbi je prepoznala tudi sledi svoje zgodbe le v nasprotni poti, iz Kitajske v Slovenijo.
"Hvaležna sem, da so me leta 2013 poklicali iz Mengša in prosili, da na Hallersteinovo rojstno hišo po kitajsko zapišem njegovo ime. Sicer ne bi nikoli našla tega mostu med Slovenijo in Kitajsko, ki je zrasel pred 300 leti. Kot genialni jezuitski znanstvenik je s svojim delom povezoval akademije v Londonu, na Dunaju, v Sankt Peterburgu, imel je tri diplome in govoril šest jezikov. Resnično genialen znanstvenik. Zanimivo, da ga je na Kitajsko kot misijonarja poslala Cerkev, a je s svojim znanjem navdušil cesarja, ki ga je kmalu imel za enega svojih tesnih sodelavcev. Tako visoko na ministrski lestvici, kot je bil Hallerstein, ni bil nikoli noben tujec. Ustvaril je fascinantne dosežke, navdušil cesarja nad astronomijo, sooblikoval kitajski koledar," z navdušenjem o Hallersteinu pripoveduje tudi Wangova, saj je bila začudena, da je po 20 letih v Sloveniji takrat prvič slišala zanj. Njegova neverjetna zgodba jo je spodbudila k raziskovanju, kljub skopim in težko dosegljivim podatkom je raziskovanju posvetila kar tri leta in naposled ustvarila knjigo.
