Navadni hmelj (Humulus lupulus L.) spada v družini konopljevk, po domače mu rečemo falon, tudi hmev. Je zelnata trajnica, iz močno razvite in odebeljene podzemne korenine se vsako pomlad razvije več dolgih stebel, ki se ovijejo in vzpenjajo po drevesih, grmih ali palicah. Steblo je poraslo s številnimi bodičastimi dlačicami, s katerimi se pri plezanju oprijema. Dolgopecljati listi so nasprotno nameščeni. Rastline so dvodomne, tako da se na eni razvijejo samo moški cvetovi, na drugi pa samo ženski cvetovi. Drobni navidezno neopazni zelenkasto beli moški cvetovi se združujejo v viseča socvetja, ženski so nebarvasti. Na predlistih in krovnih listih posameznih cvetov je mnogo lupinastih žlez. Iz tega socvetja se razvije tvorba, ki ji pravimo hmeljev storžek. Cvete od junija do septembra. Storžki imajo izrazit vonj in grenak okus. Hmelj je tudi pri nas zelo pogosta rastlina, raste po vlažnih gozdovih, ob jarkih in rečnih bregovih, po grmiščih in ob živih mejah do nadmorske višine 1500 metrov. V zdravilne namene uporabljamo ženska socvetja in storžke. V aprilu in maju nabiramo mlade stebelne poganjke, pripravimo jih enako kot beluše.
Čisti jetra, ledvice in mehur
