Homo sapiens je rak planeta Zemlja

Predstavljajte si sto let staro hišo na robu centra mesta. Fasada stara, dotrajana, ograja razpada, z izjemo vhodnih vrat, ki so nova. Okolica urejena. V hiši so štiri stanovanja. Kletno, pritlično, stanovanje v prvem nadstropju in mansarda, ki se oddaja študentom. Petinsedemdeset odstotkov prebivalcev te hiše je "normalnih". Petindvajset odstotkov pa jih je "pacientov". V kletnem stanovanju živi upokojenski par s hčerjo, ki je mojih let, torej blizu abrahama. Ona vzgojiteljica, on bobnar in hčer restavratorka. V pritličju živi tričlanska družina z dvema mačkama. Ona violinistka, on režiser, sin pa v petem razredu osnovne šole. V prvem nadstropju živi zakonski par pacientov. On se je ravnokar upokojil in se pošteno zredil, ona pa je tajnica v odvetniški pisarni, ampak to zamolči in vedno poudarja, da dela v odvetniški pisarni. V mansardi pa se vsako leto izmenjujejo tuji študentje. Bomo videli, kako bo letos, glede na to, da je omejen vpis tujih študentov. Uvožena pamet je le velika nevarnost.

Pacienta v prvem nadstropju že petindvajset let maltretirata stanovalce. Družina v pritličju se jima je pred desetimi leti, ko se je priselila, postavila po robu in ju postavila na svoje mesto. V hiši vlada ne tihi teden, ampak tiho desetletje med pacienti in ostalimi prebivalci. Pred nekaj dnevi je pacient pometal stopnišče, prvič v življenju. Najverjetneje, ker mu je dolgčas in se privaja na življenje upokojenca. Ko je končal, smeti ni odnesel v smetnjak, ampak jih je pustil pred vhodnimi vrati pritličnega stanovanja. Kakšna gesta! Kakšna pronicljivost! Pokazal jim je, da so zanj smeti.

Sosedstvo je naša bolezen. Je ni hiše, bloka, ki ne bi imel pacienta. Ampak v času, v katerem živimo, se je sindrom sosedstva razširil med vse. Nasedamo medijem, ki nas namerno razdvajajo. Svet postaja črno-bel oziroma cepljen - necepljen. Eni so smeti, svinje, zombiji, drugi pa križarji na svojem svetem pohodu. Korona je religija. Treba je brezpogojno verjeti.

Razum se izgublja, stroka je postala podložna kapitalu in politiki. Vsi strokovnjaki, ki ne mislijo tako, kot bi bilo treba, so takoj diskreditirani. Naenkrat je beseda solidarnost spet izginila.

Cepimo se ne več zaradi solidarnosti, ampak da zaščitimo sebe in svoje otroke, kot pravi predsednik republike. Ukvarjamo se z banalnimi stvarmi, medtem ko naš dom, Zemlja, kliče na pomoč oziroma vklaplja vse alarme. Kaj je korona v primerjavi z ekološko katastrofo, ki visi nad nami! Toda o tem se ne razpravlja, natančneje, se samo razpravlja, medtem ko bi morali že zdavnaj ukrepati.

V Tihem oceanu je območje velikosti petih Slovenij, ki ga pokriva plastika, potem so tu emisije, živinoreja, pesticidi, onesnaženje voda, kar pa ni onesnaženo, je v lasti korporacij (Coca-Cola, Heineken, Nestle ...). Homo sapiens je rak planeta Zemlja. Žal mi je, da zvenim črnogledo, ampak nastopil je resnično zadnji čas za streznitev, ozaveščenje, spoznanje, da že naši otroci ne bodo mogli živeti brezskrbno, če jim bomo pustili svet v takšnem razsulu, kot je danes.

Preusmerimo se na pomembne stvari. Kupujte zelenjavo, sadje, meso pri lokalnih kmetih, za začetek. Ne kupujte predelane hrane, ker to v bistvu sploh ni hrana, pa se bodo misli zbistrile.

Pot obstaja, potrebna sta odločitev in prevzem odgovornosti.