Pomembno je tudi, kaj se znajde na mizi. Če začnem s praznikom, ki je najbolj določen z jedilnikom, z enim mlajših državnih praznikov, veliko nočjo. Jajca simbolizirajo pet Jezusovih ran, hren simbolizira žeblje, šunka simbolizira Jezusa samega, kruh simbolizira Božjo dobroto, potica pa Jezusovo krono. Pri tem prazniku se zgodi največ poti na urgenco. Težka hrana, obtežena s krivdo, po kateri znajo padati tudi težke besede.
Božič je drugi praznik, kjer se res veliko je. V naši mešani slovensko-dalmatinski družini se na božični večer je riba ali morski sadeži, bakalar ali lignji na primer. Za božič pa nujno pašticada, ki jo naravnost obožujem. Goveji beli krajec, našpikan s česnom in slanino, se pusti v kisu s korenasto zelenjavo čez noč in se potem kuha v vodi, vinu in prošeku. Dolgo. Zraven pa krompirjevi njoki. Prav tako težka hrana, ki je pa pospremljena z upanjem, svetlobo. Rodil se je odrešenik. Če se pa ozremo še bolj nazaj, k naravi, pa je to zimski solsticij. Po 21. decembru se začnejo dnevi daljšati.
Prvi maj je tudi praznik, ki je bil v "starih časih", ko se je še cenil proletarec, zelo pomemben in prav tako obarvan s hrano. Roštilj. Pikniki in kresovi so zaznamovali praznik dela, spomin na velike čikaške proteste leta 1886, ki so postavili nove temelje in odnos do delavskega razreda, ki se v zadnjih tridesetih letih počasi, ampak zanesljivo vrača ali se je že vrnil, v sužnjelastniški odnos.
Zdaj pa dajmo malo fantazirati, kaj bi lahko jedli za druge državne praznike, ki niso zaznamovani z družnim prehranjevanjem. Recimo dan reformacije. Glede na to, da je bil Trubar preganjan in dolgo časa živel v izgnanstvu, bi na ta dan vsi lahko jedli na poti, tako imenovane lunch pakete, skromne. Begunci ne poznajo razkošja in miru. Zraven bi pa bila priložena žepna knjiga, ki bi jo vsaj na ta dan zamenjali s telefonom ali televizijo ob obroku.
Za kulturni praznik bi bil sadni dan v počastitev Doktorja fig figa, če se sklicujemo na mitologijo, ki govori, da je Prešeren delil otrokom fige. Če se pa sklicujemo na različna pričevanja, je dobil ta vzdevek, ker se je velikokrat zgodilo, da je bila ta figa v hlačah. Ampak pozabimo to, ker je neapetitlih.
Za osmi marec bi pustili jedilnik odprt. A la carte, po izboru žensk.
Dan samostojnosti in enotnosti je pa trd oreh. Nekako smo samo navidezno samostojni in nikakor nismo enotni. Ker je ta praznik takoj po božiču, je najboljše, da ga črtamo.
Za novo leto je jedilnik jasen. Sarme, pire, novoletni koncert in Garmisch-Partenkirchen.
Za dan mrtvih se mi zdi prehranjevanje nepotrebno. Dajmo ves čas posvetiti spominu na umrle in razmisleku o majhnosti svojega življenja. S tem bi morda dosegli višjo stopnjo duhovnega razvoja.
Za dan upora proti okupatorju, prazniku poguma, vztrajnosti in želje po svobodi, bi morali na celodnevni pohod z minimalno hrane. Kruh, malo soli, kakšna čebula, šnopček, cigareta.
Za dan državnosti pa v McDonald's, KFC, Lidl, Hofer, Mercator, Eurospin, Interspar. Ob jutranjih urah, pijani od sreče in alkohola, pa napademo segedin gulaš.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
