Trgatev je nagrada za celoletni trud: Ni dobrega vina brez brez dobrga grozdja

Trgatev je nagrada za celoletni trud in skrb za vinsko trto ne glede na vrsto in sorte grozdja. Na Primorskem, v Brdih, na Vipavskem in v Slovenski Istri so večino grozdja že pobrali v prvem tednu septembra, kakšen dan pozneje tudi na Krasu, na Dolenjskem, v štajerskih vinogradih in v Prekmurju te dni že poteka pobiranje zgodnjih sort, ta teden pa bo osrednji del letošnje trgatve v celinskem delu Slovenije.

Prevladuje prepričanje, da bo letnik po količini in kakovosti dober, čeprav morda ne bo vrhunski. Mokro poletje je za kakšen teden zamaknilo trgatev, a grozdje je odločilno pridobivalo, ko se je po ujmah v avgustu vreme ustalilo in otoplilo. O dobrem vinu ne moremo govoriti, ne da bi prej pridelali dobro in zdravo grozdje in ga potrgali v trenutku polne dozorelosti, ko ima primerno sladkorno stopnjo. Brez pridnega, umnega vinogradnika zato ne moremo pričakovati dobrega in zdravega vina, tudi če imamo še tako dobro klet in veščega kletarja.

Grozdje - božji dar

Trta (Vitis vinifera) je radostila človeka že pred nekaj tisoč leti, bržkone že celo kakšno tisočletje prej, preden je postala - vinska. Pračlovek je cenil trto zaradi drobcenih sladkih sadežev prijetnega okusa, s katerimi se je obilno hranil in krepil telo v zgodnji jeseni. Nekako na začetku ali celo malce pred bakreno dobo pa je človek spoznal, da iz pretlačenega grozdja po vrenju nastane sladka in opojna pijača ... Seveda še ne moremo govoriti o vinu v današnjem pomenu besede, o začetkih njegove zgodovine pa zagotovo. Kako hitro je spoznal tudi uporabno vrednost listov in vitic, ostaja skrivnost. Zagotovo pa so koščke mesa in žita zavijali v mlade trtine liste in jih kuhali že v zgodnji antiki. Za stara plemena je bila trta božje drevo; darilo bogov, podobno kot oljke.

Trta sodi v družino vinikovk (vitaceae). Latinska beseda razkrije, da so za trte značilne vitice, s katerimi se močno oprijemlje podlage, vsega, kar ji je pri roki, samo da se lahko opre in požene naprej. Vitice so pravzaprav spremenjene vejice, ki so vedno nasproti lista. Vinska trta je pravzaprav trmasta popenjalka, ki se oprime vsake na videz še tako skrajne možnosti za preživetje, saj nima pravega opornega debla. Divja trta, takih je menda še nekaj po Sloveniji, doseže celo do 15 metrov svoje razvejane višine in dolžine. Gojena trta je seveda nižja, za kar poskrbijo kmetje z vsakoletno spomladansko rezjo. S tem oblikujejo krošnjo po svojih izkušnjah in pričakovanjih. Lahko jo prirežejo tako, da bogato rodi, a ne najbolj kakovostno, ali pa rodi malo in zelo kakovostno.

Ste vedeli, da je na svetu kar okrog tisoč različnih sort trt oziroma grozdja, največ v tropskih krajih, a le nekaj deset jih gojimo za uporabo in predelavo v vino? In to v subtropskem in zmernem pasu. Za rast trta potrebuje razmeroma veliko vlage, za zorenje grozdja pa veliko sonca oziroma toplote. Za vinograd sta bolj primerna ostra zima in vroče poletje kakor mila zima in mokro poletje. Trta uspeva v vsaki zemlji, tudi zelo skromni. Ima pa rada apnenčasta in laporna tla. Da grozdje dozori, potrebuje povprečno dnevno temperaturo med 18 in 20 stopinjami Celzija.

Zdravilna vinska trta

Grozdje sodi med jagodičasto sadje. Za mnoge je najplemenitejši sadež jeseni; ji dá pečat in zato lahko sodimo, kako je bila letina dobra. Grozdje kot sadež trte, ki je ena najstarejših kulturnih rastlin, lahko uživamo presno, se sladkamo z jagodami, ki jih obiramo. Iz grozdja lahko iztisnemo sladek sok, lahko počakamo, da prevre in globoko v jeseni - postane vino.

V grozdju je veliko koristnih in zdravilnih snovi. Poleg grozdnega sladkorja so v njem vitamini, minerali in zaščitne polifenolne snovi. Prevladuje grozdni sladkor, ki izredno hitro prehaja v kri in ''zgori'' skoraj brez ostankov. Krepi srce in pomirja živce. Druga pomembna sestavina so vitamini. Cel kup jih je: ima skoraj vse vitamine skupine B; še zlasti je bogato s folno kislino ali B9, ki jo ljudem pogosto primanjkuje. Veliko je vitamina C, nekoliko manj vitamina A.

Grozdje je bogastvo mineralov oziroma rudnin: zlasti kalija, natrija, magnezija in mangana, nekaj manj je fosforja, fluora, kalcija in železa ter drugih mikroelementov. V jagodah je precejšnja zaloga balastnih snovi, taninov ter vinske, jabolčne, jantarne in silicijeve kisline.

Polifenoli so zelo močni rastlinski antioksidanti, ki ščitijo pred boleznimi in ugodno vplivajo na zdravje. Po nekaterih navedbah so odkrili že nekaj tisoč različnih spojin. Pomembno je, da delujejo skupaj, v sožitju in sinergiji. Tri najbolj učinkovite skupine polifenolov so: flavanoidi, antocianidini in resveratrol. Flavanoidi v lupinah grozdnih jagod delujejo protivnetno, protimikrobno ter zavirajo zlepljanje trombocitov in peroksidacijo maščob, nevtralizirajo številne karcinogene snovi in varujejo genetski material celice pred poškodbo. Antocianidini dajejo lupini sadežev intenzivno rdečo, vijolično ali modro barvo, pri človeku pa krepijo odpornost in izboljšajo elastičnost žil. Prav posebno vlogo ima resveratrol, ki ščiti grozdje pred napadi mikroorganizmov in preprečuje sivo plesen.

Poleg grozdja je pri vinski trti zdravilno skoraj vse. Listi in vitice imajo dva odstotka sladkorja ter vinsko, jabolčno in jantarno kislino in njihove soli, dva odstotka kalcijevega in kalijeva tartarata, kalijev malat in čreslovine, kvercetin in kvercitrin, vosek in rudninske snovi. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo liste in vitice zoper revmatizem in protin, pri bruhanju, driski in krvavem izpljunku. Iz svežih ali posušenih trtinih listov pripravljajo čaj in kopeli ob ozeblinah rok in nog. Sveže zmečkano listje lahko uporabimo kot obkladek za pekoče oči, ob boleči glavi in želodcu. Sok iz svežih zarez v trti pa ustavlja krvavitve in je dober kot obkladek za oči; zdravi tudi čire, lišaje in nečisto kožo. Sveže mlade liste lahko skisamo kot kislo zelje, jih pojemo ali uporabimo kot obkladke pri udarninah in oteklinah. Ali pa vanje zavijemo meso in skuhamo. Mlade vitice lahko spražimo ali pečemo.

Uporabno je tudi trtino cvetje. Ljudska medicina priporoča prevretek iz zvrhane žličke trtnih cvetov, kar moramo piti postopno po žličkah ves dan. Ta čaj - po eno skodelico na dan - lahko uporabljamo tudi za utiranje ali masiranje rahlo ohromelih udov in bolečega hrbta. Sveže trtno cvetje, ocvrto v surovem maslu, pa velja kot zdravilo proti sončnim pegam.

Če zaključimo: brez vinogradnikove ljubezni do trte in sodelovanja z naravo čez vse leto in modrosti kletarja ne dobimo kakovostnega vina, ki v zmernih količinah deluje blagodejno in zdravilno za telo in dušo.