Prehranski nasveti Marije Merljak: Hrana zoper tesnobo je na dosegu roke

Se še spomnite koronskih časov? Seveda se, a morate na to posebej pomisliti. Že minulo poletje so nas obremenjevale druge reči, velik požar na Krasu, ki ni hotel odnehati in so morali posredovati gasilci iz vse Slovenije. Letos smo v strahu zaradi nenehnih ujm, ki uničujejo vse, kar smo zgradili in kupili v življenju. In smo še bolj nemočni. Če samo pomislim, koliko je uničenih hiš, za katere so ljudje garali vse življenje, avtomobilov, za katere so varčevali, ali polj in zlasti gozdov, ki so venomer pomenili varno naložbo za kmeta ... Mnogi so v nekaj minutah izgubili vse. To so ogrožajoče težave in preizkušnje, ki jih doživljamo. A rešitve išče vsakdo sam ali skupaj s sosedi, krajani in vsemi ljudmi v državi.

Ampak tako je bilo tudi v življenju naših staršev, dedov in pradedov. Preizkušnje po navadi ljudi delijo: eni takoj poprimejo, druge žal težave spravijo v tesnobo. A vedno težave premaga optimizem, kar je moja mama ubesedila s kratkim stavkom: "Vse bo še dobro ..." A nikoli ni ostala samo pri besedah, pač pa je poleg raznolike mineštre in rib, bogatih z omega-3- maščobnimi kislinami, takoj skuhala tudi nekaj sladkega za dvig pozitivne energije in moči za takojšnje ukrepanje. Čeprav pomislim, so bile njene izkušnje zelo izkustveve.

Tesnoba je posledica stresa in zaskrbljenosti, kar spremljajo občutki strahu, stiske in negotovosti ter znojenje, morda tudi hitro bitje srca in tresenje. Huda tesnoba lahko privede do panike in fobij, ki jih ni mogoče obvladovati. Rešitve so. Bolj ko so preproste in iz narave, boljše so.

Najboljša prva pomoč zoper tesnobnost in strahove je čebelji med. Naši predniki so zvečer dali žlico medu v mleko, da bi se otresli malo skrbi in imeli boljši spanec. Odlično si je tudi skuhati metin, melisin, hmeljev ali baldrijanov čaj in v ohlajenega dati med.

Med ima več sto učinkovin, med katerimi so predvsem enostavni ogljikovi hidrati, ki učinkujejo že po petih minutah. Naglo sprosti več aminokisline triptofan, ki se v možganih spremeni v serotonin in ta deluje pomirjujoče. Vsebuje raznolike minerale, ki nam v takih stanjih manjkajo, posebno cink in magnezij. Maksimalno hitrost učinkovanja dosežemo, če zmešamo žlico ali dve meda in žlico sladkorja v kozarcu vode in spijemo. Ko med raztopimo v hladni vodi (25-30% raztopina), se aktivnost encimov poveča do 50-tisočkrat, s tem pa tudi njegov protibakterijski učinek. Nikakor pa ne smemo meda raztopiti v vročem čaju, ker uničimo encime.

Dolgoročna rešitev so sestavljeni, kompleksni ogljikovi hidrati v testeninah, krompirju, fižolu in žitih, ki delujejo šele po 45 minutah. Pomaga tudi čebula, ker ima kvercetin, ki pomirja centralni živčni sistem.

Med dolgoročno pomoč zoper tesnobo bi lahko šteli tudi nekatere vrste sadežev in vrtnin. Take so na primer breskve, ki so ta čas na voljo in so kot nalašč za dobro voljo. Ker imajo veliko niacina in mineralov, delujejo protistresno, izboljšujejo razpoloženje in krepijo telesno odpornost. Breskve imajo pomirjevalni trojček: kalij, magnezij in vitamin B3. Ko smo nemirni, zaskrbljeni, ga potrebujemo, saj deluje proti stresu, strahu in drugim psihičnim stanjem. Med minerali v breskvah je tudi selen, ki spodbuja nastajanje hormonov sreče. Druga zanimiva trojka v breskvah so karotenoidi, nukleinske kisline in vitamin C (ki ga v stresu tudi močno potrebujemo). Pomoč zoper stres sta tudi rabarbara za narastke in pite ter čokolada. Rabarbara je zelo kisla, čeprav nima veliko vitamina C. Ima pa veliko vitaminov skupine B, zlasti vitamina B3 (niacina) za celično energijo in dobro počutje. Veliko je vitamina B5 (pantotenske kisline), ki krepi vitalnost in pomaga premagovati stres. Precej je folne kisline ali B9 za odlično delovanje možganov, predvsem za nastajanje pozitivnih nevrotransmiterjev in rast celic. Med minerali pa veliko magnezija, kalija in mangana. Prav tako ima veliko kalcija, a je zaradi presežka oksalne kisline manj izkoristljiv.

Opozoriti je treba, da rabarbare ne smemo uživati vsak dan ali v nedogled, saj bi to povzročilo elektrolitsko neravnovesje, zlasti pomanjkanje kalija. Rabarbare tudi ne smejo uživati nosečnice, saj bi refleksno krčenje materničnih mišic lahko spodbudilo prezgodnji porod. Ne priporočajo je niti doječim materam in bolnikom s protinom ali vnetim mehurjem.

Čokolada je polna skrivnostnih dobrot. Moj mož ima poleg mene strašansko rad tudi - čokolado. Prepričana pa sem, da ni edini čokofil na svetu. Ugotovili so namreč, da je med ljubitelji čokolade več moških kot žensk. V zahodnih kulturah čokolado povezujemo s pridevniki božanska, grešna in pregrešna, zapeljiva in čutna ... in je poleg rož nepogrešljivo darilo ljubljeni osebi.

In res: čokolada ima tako imenovano molekulo ljubezni, fenietilamin, ki aktivira hormona dobre volje, dopamin in noradrenalin. Je poživljajoča, saj vsebuje kofein in teobromin ter veliko antioksidantov. Poveča izločanje serotonina in endorfina, ki zagotavljata dobro počutje. Temna čokolada ima visoko energijsko vrednost, vendar nizek glikemični indeks. Hkrati je poživljajoča, saj vsebuje kofein in teobromin in veliko antioksidativnih polifenolov za zdravo srce in ožilje.

Ko hočem posvariti moža o količini, mi vedno odvrne s podatkom, da je v čokoladi tudi veliko vitaminov A, E, D, C in B1 ter obilica mineralov, zlasti magnezija, kalija, kalcija, ki nam v tesnobnem razpoloženju primanjkuje. To drži, zato mu je ukradem košček in si jo tudi sama privoščim. Ko smo v krizi in tesnobni, je čokolada nujna, ker spodbuja živčne receptorje, sinapse, in deluje protistresno in antidepresivno. Privoščimo si jo!