S priljubljenostjo CleanTok vsebin na družbenih omrežjih nas nenehno opominjajo, kako umazano je vse okoli nas. Čeprav se vam morda zdi, da bi morali doma redno razkuževati vse površine in svojemu otroku v šolsko torbo dati antibakterijski gel, da si bo lahko v šoli redno razkuževal roke, so raziskave pokazale, da je občasen stik z umazanijo za otrokovo zdravje celo koristen. Dokazi kažejo, da lahko stik z mikrobi v zemlji prispeva k razvoju močnejšega imunskega sistema ter celo zmanjša tveganje za razvoj alergij in avtoimunskih bolezni.
Blato ni zgolj mešanica prsti in vode. Gre za kompleksen ekosistem, poln mikroorganizmov. Gram prsti lahko vsebuje do 10 milijard mikroorganizmov na tisoče različnih vrst. Raznolike bakterije, glive in drugi mikrobi v zemlji igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in so bistveni za tako imenovano urjenje imunskega sistema. To je proces, skozi katerega se imunski sistem nauči razlikovati med škodljivimi patogeni in neškodljivimi snovmi v okolju.
Zato pa nastanejo alergije
V otroštvu je imunski sistem zelo prilagodljiv. Ko pride v stik z različnimi mikrobi, se nauči vzpostaviti ravnovesje - agresivno se odzove na škodljive vsiljivce in ignorira neškodljive snovi, kot so cvetni prah ali delci hrane. Pomanjkanje takšnega urjenja lahko imunski sistem oslabi. Po tako imenovani higienski hipotezi naš imunski sistem v vse bolj urbaniziranih in steriliziranih okoljih ni izpostavljen dovolj mikrobnim izzivom, da bi se lahko pravilno razvijal. Posledica tega je lahko preobčutljivost imunskega sistema, ki začne neškodljive snovi, kot sta cvetni prah in prah, napačno prepoznavati kot nevarne vsiljivce. Ta preobčutljivost se lahko izrazi v obliki alergijskih obolenj, kot so astma, ekcemi ali seneni nahod.
Zaradi pomanjkanje stika z mikrobi se lahko zlasti v zgodnjem otroštvu poveča tudi verjetnost pogostih prehladov in otroških bolezni, saj imunski sistem ni ustrezno izurjen za spopadanje z vsakdanjimi patogeni. Pomanjkanje takega imunskega urjenja je lahko tudi pojasnilo, zakaj obstaja pri otrocih, ki odraščajo v sterilnih okoljih, denimo v mestih, kjer je stik z živalmi in naravo omejen, do 50 odstotkov večja verjetnost za razvoj stanj, kot so astma in alergije na hrano. Njihov imunski sistem ni izpostavljen naravnim mikrobom, zato se lahko pretirano odziva na neškodljive sprožilce.
Če ni redno v stiku z mikrobi, se lahko imunski sistem obrne tudi proti lastnemu telesu, kar prispeva k razvoju avtoimunskih stanj, na primer sladkorne bolezni tipa 1 in multiple skleroze. Raziskave celo kažejo, da se pri otrocih, ki odraščajo v okoljih z visoko stopnjo mikrobne izpostavljenosti, denimo na kmetijah ali v domu s hišnimi ljubljenčki, redkeje razvijejo alergije ali avtoimunske bolezni.
Obstaja veliko razlogov, zakaj je mikrobna izpostavljenost tako koristna za razvoj imunskega sistema pri otrocih. Bakterija Bacteroides fragilis, ki jo pogosto najdemo v zemlji, denimo spodbuja proizvodnjo ključne molekule, pomembne za delovanje imunskega sistema. Mikrobna izpostavljenost organizmu otrok prav tako pomaga, da razvija regulatorne celice T - bele krvne celice, ki nadzorujejo odzivanje imunskega sistema na vsiljivce. Celice T preprečujejo tudi avtoimunske reakcije, kar je lahko pojasnilo, zakaj se zaradi pomanjkanja mikrobne izpostavljenosti poveča verjetnost za razvoj avtoimunskega obolenja (čeprav je to le eden od mnogih dejavnikov).
Razvoj imunskega sistema
Igra v blatu zato ni zgolj dejavnost na prostem, pri kateri se otrok umaže. Omogoča mu namreč, da pridobi osnovne senzorne izkušnje, denimo z dotikanjem različnih tekstur, njihovim vonjanjem ter rokovanjem z njimi, ki spodbujajo razvoj možganov ter krepijo čustveno prožnost in odpornost. Senzorne dejavnosti, kot je igra v blatu, lahko pri otrocih zmanjšajo stres, kar je še en pomemben dejavnik dobro delujočega imunskega sistema.
Študije so prav tako pokazale, da bakterija Mycobacterium vaccae, ki je pogosto prisotna v zemlji, zmanjšuje vnetja in celo izboljšuje razpoloženje, saj spodbuja sproščanje serotonina, ključnega nevrotransmiterja. V okviru raziskav na živalih se je izkazalo, da so se pri živalih po izpostavljenosti M. vaccae zmanjšali simptomi stresa in tesnobe, vse več pa je dokazov, da utegne imeti ta bakterija podobne učinke tudi pri ljudeh. Poleg tega je igra na prostem oblika telesne dejavnosti, ki dodatno krepi zdravje imunskega sistema, saj izboljšuje prekrvavitev in spodbuja tvorbo imunskih celic.
Če vas vseeno skrbi glede higiene pri igri v blatu, lahko na različne načine poskrbite, da bo vaš otrok med igro na prostem varen.
• Izberite čista igrišča: Poskrbite, da se bo otrok igral tam, kjer ni možnosti onesnaženja z živalskimi iztrebki ali škodljivimi kemikalijami. Odlična izbira sta domači vrt ali park. Če niste prepričani, kako čisto je določeno mesto, lahko uporabite komplet za testiranje prsti in preverite morebitne škodljive snovi v njej.
• Oblecite otroka za packanje: Vodoodporna oblačila in obutev, kot so škornji in jakne, olajšajo čiščenje in hkrati otrokom omogočajo, da uživajo v igri na prostem.
• Higiena rok: Z umivanjem rok po igri v blatu boste preprečili vnos škodljivih bakterij v telo in zmanjšali tveganje za okužbe, otrokom pa vseeno omogočili zdrav stik z mikrobi.
• Redno ponavljanje: Redno izpostavljanje koristnim mikrobom je nujno za razvoj močnega imunskega sistema.
Sklep
Če otrokom dovolite, da se umažejo med igro v blatu, jim s tem omogočite veliko več kot le zabavo - taka igra je ključna za krepitev njihovega imunskega sistema. V vse bolj sterilnem svetu utegne biti prav sprejemanje narave z umazanijo vred tisto, kar potrebuje imunski sistem naših otrok, da se lahko okrepi in dobro opravlja svoje delo.
Samuel J. White,
izredni profesor in vodja projektov, Univerza York St. John
Philippe B. Wilson, prorektor za inovacije in izmenjavo znanja, Univerza York St. John
