Zvezdana Bercko
Še dobro, da je besedilo prisege ameriškega predsednika zapisano v ustavi, sicer bi bilo tokrat morda še to drugače. Tako pa je tudi Joe Biden - kot vsi njegovi predhodniki - ponovil za vrhovnim sodnikom: "Svečano prisegam, da bom vestno opravljal funkcijo predsednika ZDA in bom po svojih najboljših močeh varoval, ščitil in branil ustavo Združenih držav." V angleščini je to 35 besed. Je pa tudi Biden dodal "Tako mi bog pomagaj", kot se novoizvoljeni ameriški predsedniki nekomu tam zgoraj priporočajo že desetletja, čeprav ustava tega znamenitega dodatka ne predpisuje. Sicer pa je slovesnost ob prisegi novega predsednika ZDA iz znanih razlogov minila brez občinstva, brez parade, brez plesov in zabav, celo brez odhajajočega predsednika Trumpa. Čeprav je zgodovina inavguracij ameriških predsednikov polna posebnosti, je bila tokratna ena bolj nenavadnih v 228-letni zgodovini.
Trumpov bojkot ni bil prvi
Ameriški predsednik vedno, kadar gre za redno inavguracijo, priseže v glavnem mestu ZDA, kar pa ni bil vedno Washington. Prvi ameriški predsednik George Washington je prisegel 30. aprila 1789 v New Yorku, na začetku drugega mandata leta 1793 pa v Filadelfiji, ki je bila takrat prestolnica ZDA.
Prvi, ki je prisegel v Washingtonu, mestu, poimenovanem po prvem predsedniku, je bil leta 1801 Thomas Jefferson. James Monroe je 1817. prizorišče slovesnosti iz Bele hiše prestavil na prosto, da bi si jo lahko ogledalo več ljudi. Od takrat so v središču pozornosti tudi vremenske napovedi. Temperaturna rekorda v obe smeri ima Ronald Reagan. Njegova prva inavguracija je potekala ob rekordno visoki temperaturi, 20. januarja 1981 je bilo v Washingtonu 13 stopinj nad ničlo, druga leta 1985 pa je šla v zgodovino kot najhladnejša. Bilo je minus 14 stopinj, zato so slovesnost izjemoma prestavili v notranje prostore, tradicionalno parado pa odpovedali.
Reagan je prvič prisegel pri rekordnih 13 stopinjah Celzija, drugič pri rekordnih minus 14
Dvajseti januar je sicer inavguracijski dan šele od leta 1937, ko je na ta dan v dežju in hladu svoj drugi predsedniški mandat začel Franklin D. Roosevelt. Pred tem je novi predsednik mandat prevzel 4. marca, da je imela nova administracija dovolj časa za priprave po volitvah, ki so tradicionalno prvi torek po 1. novembru. A to vmesno "brezvladje" je bilo le predolgo, zato so datum inavguracije premaknili na 20. januar. Če je to v nedeljo, opravi novoizvoljeni predsednik ta dan le prisego na manjši slovesnosti v Beli hiši, ponovi pa jo naslednji dan na uradni inavguraciji. To se je doslej zgodilo že večkrat, nazadnje leta 2013 ob začetku drugega mandata Baracka Obame. Obama je sicer inavguracijo opravil kar štirikrat. Ob nastopu prvega mandata je namreč moral prisego ponoviti, ker sta jo prvič sodnik in za njim še Obama izgovorila narobe.
Po ustavi je mogoče prisego izvesti kjerkoli ob prisotnosti kogarkoli, ki je sposoben pričati, da je bila pravilno opravljena. V praksi pa predsednika običajno zapriseže predsednik vrhovnega sodišča. Ustava tudi ne predpisuje, da mora predsednik priseči z roko na Bibliji ali katerikoli drugi knjigi, je pa ta običaj uveljavljen že od prisege prvega predsednika. Lyndon B. Johnson je 1965. ob svoji drugi inavguraciji kot prvi prosil svojo ženo, lady Bird, da je ob njegovi prisegi držala Biblijo, kar je odtlej stalna praksa.
Najbolj nenavadna prisega
Letos smo spremljali že 68. inavguracijo ameriškega predsednika, 59. redno, čeprav je Joe Biden šele 46. predsednik, saj se slovesna prisega opravi ob začetku vsakega mandata, tudi če je bil posameznik izvoljen že drugič. V ameriški zgodovini je bilo doslej tudi devet izrednih inavguracij, ko je podpredsednik nadomestil predsednika, ki je med mandatom umrl ali odstopil.
Najbolj znana izredna inavguracija je bila 22. novembra 1963, ko je Lyndon B. Johnson dve uri in osem minut po smrti Johna F. Kennedyja prisegel v predsedniškem letalu, še preden je to poletelo iz Dallasa. To je bila prisega z najmanj prisotnimi, v letalo se je stlačilo le 27 ljudi. Ob novem predsedniku je na eni strani stala njegova žena, na drugi pa vdova umorjenega Kennedyja, Jacqueline, v okrvavljenem rožnatem kostimu. To prisego je edinkrat v zgodovini vodila ženska, sodnica Sarah T. Hughes.
Zadnja izredna inavguracija je bila 9. avgusta 1974, ko je po odstopu Richarda Nixona kot predsednik prisegel dotedanji podpredsednik Gerald Ford.
Odhajajočega predsednika nič ne zavezuje k udeležbi na slovesnosti svojega naslednika in Donald Trump tudi ni bil prvi, ki jo je bojkotiral. Zgodilo se je že petkrat pred tem. Že leta 1801 je John Adams izpustil prisego Thomasa Jeffersona, s katerim sta bila sicer dolgoletna prijatelja in politična sopotnika. Enako se je zgodilo28 let pozneje, ko je Adamsov sin John Quincy Adams bojkotiral inavguracijo Andrewa Jacksona.
Prehladil se je na inavguraciji in umrl
Zgodovinski pregled inavguracij ameriških predsednikov daje tudi dober vpogled v razvoj tehnologije. Leta 1857 so inavguracijo Jamesa Buchanana kot prvo fotografirali, 40 let pozneje, leta 1897, so inavguracijo Williama McKinleyja prvič posneli na filmski trak. Warren G. Harding je bil leta 1921 prvi predsednik, ki so ga na inavguracijo pripeljali z avtomobilom. Leta 1925 so prisego Calvina Coolidgea poslušalci prvič lahko spremljali po radiu, tisto Harryja Trumana leta 1949 je prvič prenašala televizija, Kennedyjevo leta 1961 prvič v barvah. Slovesen začetek predsedovanja Billa Clintona leta 1997 pa je bil prvi, ki ga je bilo mogoče neposredno spremljati v spletnem prenosu.
Veliko pozornosti je na vsaki inavguraciji deležen tudi prvi govor novega predsednika. Najbolj znan citat iz inavguracijskih govorov je verjetno Kennedyjev: "Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas, vprašajte se, kaj lahko vi storite za državo."
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
V ameriški zgodovini je bilo že več predsedniških dvojcev oče in sin, a George Bush starejši je bil edini, ki je lahko prisostvoval prisegi svojega sina 2001.
Prva žena predsednika, ki se je udeležila inavguracije, je bila 1809. Dolley Madison. Iz tega leta izvira tudi tradicija inavguracijskega plesa.
Nenavadna je bila prisega Calvina Coolidgea 3. avgusta 1923. Zbudili so ga na domači kmetiji v Vermontu z novico, da je dotedanji predsednik Harding umrl. Coolidge je sredi noči ob očetu notarju prisegel kot predsednik in šel nazaj spat.
Najbolj obiskana je bila prva inavguracija Baracka Obame. Na Kapitolu in na ulicah Washingtona jo je spremljalo več kot 1,8 milijona ljudi.
Leta 1865 so lahko prvič na inavguracijski paradi sodelovali Afroameričani, ženske pa šele 1917.
Doslej najdaljši govor je imel deveti predsednik ZDA William Henry Harrison, ki je 4. marca 1841 govoril skoraj dve uri in izrekel 8500 besed. To se mu je maščevalo, saj se je v mrzlem dnevu močno prehladil in zbolel za pljučnico ter točno mesec dni pozneje umrl, s čimer se je v zgodovino zapisal tudi kot predsednik z najkrajšim mandatom.
Najkrajši je bil George Washington na svoji drugi inavguraciji, ko je izrekel le 135 besed.
