Novoizvoljeni predsednik Joe Biden je na Kapitol prišel z ženo Jill, nova podpredsednica Kamala Harris pa je prispela s soprogom Dougom Emhoffom.
Ameriško himno pred prisego je zapela pop pevka Lady Gaga. Nato je najprej prisegla Harrisova, še pred Bidnovo prisego pa je nastopila še pevka Jennifer Lopez, ki je zapela pesem "America the Beautiful". Biden je nato prisegel in nagovoril državljane. "To je ameriški dan. To je dan demokracije. Dan zgodovine in upanja," je začel svoj govor in dodal, da je zmagala demokracija. "Iz srca" se je zahvalil vsem svojim predhodnikom.
Američane je pozval k enotnosti. "Vem, da se govorjenje o enotnosti za nekatere sliši kot neumno sanjarjenje. Vem, da so sile, ki nas delijo, globoke in resnične. Vem pa tudi, da niso nove. Enotnost je pot naprej," je povedal. Ameriško zgodovino je označil za nenehen boj med ideali in resničnostjo. Nato je pokazal na Harrisovo in dejal, da so spremembe na bolje mogoče. "Ne govorite mi, da stvari ni mogoče spremeniti," je poudaril.
Zatrdil je, da bo predsednik vseh Američanov, tudi tistih, ki ga ne podpirajo. Ob tem je vse pozval k novemu začetku, začenši z današnjim dnem. "Zavrniti moramo kulturo, ki manipulira z dejstvi in jih celo potvarja," je dejal.
Bidnu čestitke iz Slovenije
Predsednik republike Borut Pahor je novemu ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu, ki je danes prisegel na položaj, zaželel srečo. "Srečno, predsednik Biden," je na Twitterju zapisal Pahor.
Pahor je sicer Bidnu čestital že po zmagi na novembrskih predsedniških volitvah. Ob tem se je zavzel, da bi Slovenija in ZDA ostali prijateljski državi in trdni zaveznici.
Novemu ameriškemu predsedniku je ob inavguraciji čestital tudi obrambni minister Matej Tonin. "Slovenijo in ZDA druži prijateljstvo in trdno transatlantsko zavezništvo. Pod vodstvom Joeja Bidna in Kamale Harris bomo naše obrambno in politično sodelovanje še okrepili, kar je moja ključna prioriteta," je Tonin zapisal na Twitterju.
Predsednica SD Tanja Fajon je tvitnila, da je "to dan, da napredne sile na obeh straneh Atlantika slavimo". "Je sporočilo o pomiritvi globoke družbene razklanosti. Srečno!" je dodala. Že pred tem je v komentarju ob inavguraciji zapisala, da je danes dan odločitve. "Odločitve, da prevladajo pravičnost, solidarnost, enakost in socialna varnost. Da zagotovimo dostojanstvo ljudem. Odločitev, da napredne sile družbi vrnemo humanost," je poudarila.
Evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) je v čestitki na Twitterju poudarila, da je danes čas za olajšanje. "Zaprisega 46. predsednika ZDA je posledica volitev kot najpomembnejšega instituta demokracije. Po štirih letih temačne in razdiralne politike prihaja v Belo hišo oseba z občutkom za sočloveka in izjemno željo po skupnem dobrem. Danes je čas za olajšanje. Čestitke," je zapisala.
Napovedal je, da bodo ZDA popravile odnose s svojimi zaveznicami ter se s svetom borile z izzivi današnjega in jutrišnjega dne. Pod njegovim vodstvom bodo ZDA predstavljale pozitiven zgled za svet, je še dejal. Priznal je, da se morajo ZDA soočiti s koronavirusom in krizo, ki jo ta prinaša.
Še pred prisego je zbrane na prireditvenem prostoru nagovorila demokratska senatorka Amy Klobuchar, ki ima slovenske korenine. Obsodila je nasilen vdor v kongres pred dvema tednoma in povedala, da demokracije ne gre jemati kot samoumevne. Poudarila je, da bo danes prisegla tudi prva ženska, ki bo postala ameriška podpredsednica. Za njo je spregovoril še senator Roy Blunt. Povedal je, da je inavguracija za reden in čudežen dogodek. Reden zato, ker se zgodi na vsake štiri leta, čudežen pa prav tako, ker se zgodi vsake štiri leta.
Med gosti, ki so bili prisotni na inavguraciji je tudi prejšnji demokratski predsednik Barack Obama. Prišli so vsi še živeči predsedniki, izjemi sta bila le Jimmy Carter, ki je star več kot 90 let in dosedanji predsednik Donald Trump, ki je z ženo Melanio že zgodaj zjutraj odpotoval na Florido.
Trump Bidnu pustil skrito sporočilo
Donald Trump, ki na položaju predsednika ZDA ni spoštoval vrste ameriških tradicij, je ob odhodu iz Bele hiše svojemu nasledniku vendarle pustil skrito sporočilo, katerega vsebina pa še ni znana.
Bidnu je pustil pismo, katerega vsebina bo sčasoma prišla v javnost. Tradicijo je začel Ronald Reagan, ki je nasledniku Georgeu Bushu starejšemu zapustil risbo slona, ki je simbol republikanske stranke, pokritega s purani. Reagan je Bushu starejšemu napisal, naj se ne pusti puranom.
George Bush starejši je nasledniku Billu Clintonu zaželel veliko sreče in dodal, da se v nasprotju s splošnim prepričanjem v Ovalni pisarni ni nikoli počutil osamljenega.
Clintonovo pismo nasledniku Georgeu Bushu mlajšemu je bilo prav tako velikodušno, tako kot pismo Georgea Busha mlajšega Baracku Obami. Temu je nato pripadla čast, da nekaj napiše Trumpu, in Obama se je razpisal.
Trumpu je čestital za izjemno tekmo, izpostavil pomen ameriškega vodstva v svetu, minljivost položaja predsednika ZDA, pomen spoštovanja institucij in tradicij ter pri tem omenil, da jih je treba ohraniti trdne.
Zaradi vdora podpornikov Bidnovega predhodnika Trumpa v ameriški kongres 6. januarja tokrat ni bilo navdušene množice ali protestnikov. Travnik National Mall je bil zaprt, skupaj s celotnim centrom ameriške prestolnice, za varovanje pa so vpoklicali 25.000 pripadnikov nacionalne garde. Ljudi bi bilo letos vsekakor manj kot običajno tudi zaradi pandemije covida-19.
Biden podpisal 17 ukazov, tudi o pristopu k pariškemu sporazumu
Biden je kmalu po prisegi na položaj v skladu z napovedmi začel delo in podpisal 17 izvršnih ukazov, odlokov in razglasov s katerimi je poleg ukaza za boj s pandemijo koronavirusa odpravil nekaj ukrepov predhodnika Trumpa glede okolja, podnebja, odnosa do priseljencev in tujcev.
Na prvem mestu je izvršni ukaz o obveznem nošenju mask in ohranjanja varnostne razdalje v zveznih zgradbah in zveznih zemljiščih. To bodo morali spoštovati vsi zvezni uslužbenci. Biden, ki namerava v 100 dneh cepiti 100 milijonov Američanov, upa, da se bo s tem upočasnila pandemija koronavirusa.
Trump se za maske in varnostno razdaljo ni zmenil, oboje pa je na žalost postalo izraz politične opredelitve. Trumpovi podporniki so tako kot predsednik zavračali maske in razdaljo, kakor tudi ukrepe zveznih držav proti pandemiji, demokrati pa so zdravstvene nasvete vzeli resno.
Biden je tudi nemudoma vrnil ZDA v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), iz katere jih je Trump umaknil, ko je iskal krivce za pandemijo. Med drugim jih je odkril v Kitajski in WHO, ki naj bi delala po nareku Kitajske.
Z Bidnovim izvršnim ukazom se ZDA od novembra lani spet vračajo k pariškemu podnebnemu sporazumu, ki je bil decembra 2015 sprejet med drugim po zaslugi vlade predsednika Baracka Obame, v kateri je bil Biden podpredsednik. Čeprav sporazum v bistvu nobene države ne sili v nič, je Trump ZDA umaknil s trditvijo, da to uničuje ameriška delovna mesta.
Z enim samim ukazom je Biden odpravil poplavo Trumpovih ukrepov v korist korporacij in delovnih mest, ki škodujejo okolju, kot je na primer dovoljenje za odlaganje rudniške nesnage v reke in potoke, rahljanje regulacij o čistem zraku in podobno.
V zvezi s tem je agencijam zvezne vlade naročil višje standarde glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje iz vozil ter med drugim ustavil izkoriščanje nafte in plina v naravnem zavetišču za divje živali na Aljaski. Odvzel je tudi dovoljenje za gradnjo in delovanje naftovoda Keystone XL za dostavo kanadske nafte v ameriške rafinerije v Mehiškem zalivu.
Biden je tudi podpisal več izvršnih ukazov, ki zadevajo odnos do priseljencev in tujcev. Odpravil je Trumpovo prepoved vstopa v ZDA za državljane določenih muslimanskih držav, ki je leta 2017 povzročila popoln kaos na letališčih, vendar pa jo je vrhovno sodišče ZDA na koncu potrdilo.
Zelo so si oddahnili prebivalci ZDA, ki so jih mladoletne nezakonito pripeljali v državo starši ali skrbniki. Biden je namreč podpisal ukaz, ki te ljudi, ki druge domovine kot ZDA ne poznajo, ščiti pred izgonom. Trump jim je hotel zaščito odvzeti, kar so mu preprečila sodišča.
Biden za zdaj še ne bo spremenil Trumpove politiko do prosilcev za azil, ki čakajo na vstop v ZDA v Mehiki, podpisal pa je izvršni ukaz za zaustavitev del na tako imenovanem zidu na meji z Mehiko.
Trump je zid napovedoval že med kampanjo leta 2016, vendar projekta, ki je v bistvu ograja, na koncu ni plačala Mehika, kongresni demokrati pa so uspeli omejiti porabo zveznih sredstev v ta namen.
Glede priseljevanja je Biden prepovedal ločevanje staršev in mladoletnih otrok, konec kazenskega pregona za manjše imigracijske prekrške in ukazal ponovno združitev ločenih otrok in staršev. Ukazal je prav tako revizijo Trumpove politike do prosilcev za azil, ki so že v ZDA.
S posebnim ukazom je Biden uvedel trdnejša etična pravila o zaposlovanju v zvezni vladi, podaljšal je zvezni moratorij na deložacije in zaplembe nepremičnin, podaljšal je pavzo pri odplačevanju študentskih posojil do 30. septembra, zaščitil transeksualne osebe pred diskriminacijo v zvezni upravi in popisal ukaz o pobudi za večjo rasno enakopravnost v vladi.
