Internet je orožje. Vzemi ga v roke in sesuj demokratično Bastiljo

10.01.2021 06:30
​Demokracija in drhal.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Eden najbolj zabavnih in zgovornih posnetkov dogajanja to sredo v Washingtonu je bil objavljen na TikToku. Uporabnik z novinarsko žilico je posnel objokano mlado žensko med prisilnim umikom izpred Kapitola. Dekle, ki se je predstavilo kot Elizabeth iz Knoxvilla, Tennessee, ni jokalo samo od žalosti in šoka, temveč predvsem od solzilnega spreja. "Čim sem stopila not, so me porinili ven in pošpricali." "Zakaj pa ste šli not?" jo je vprašal tiktokovec. "Kapitol oblegamo, to je revolucija," je hlipajoč odgovorila.

Padec Bastilje

Pred 232 leti, 14. julija 1789, je množica navalila na Bastiljo in jo po celodnevnih bojih zavzela. Z obleganjem te bolj simbolične kot strateško pomembne utrdbe, ki je služila kot zapor, se je začela francoska revolucija. Meščanska revolucija.

To sredo, ko sem po računalniku spremljal obleganje washingtonskega Kapitola - torej hrama demokracije, kot takim institucijam radi rečemo v Sloveniji -, sem imel občutek, da spremljam neko drugo, drugačno revolucijo. Kontrarevolucijo. Malomeščansko kontrarevolucijo.

Šokantnemu dogajanju pred ameriškim dvodomnim hramom demokracije, v katerem sta senat in poslanska zbornica nameravala uradno potrditi volilno zmago predsedniškega kandidata Joeja Bidna - in sta tudi jo, seveda z nekajurnim odlogom zaradi nemirov (vključno z vdorom v zgradbo in v dvorano in z zasedbo nekaterih pisarn) -, pa bi lahko rekli tudi internetna revolucija.

​Trumpova drhal

Trumpova drhal ("the Trump mob"), kot so ameriški mainstream mediji skoraj enotno poimenovali tiste, ki so jim sprva še rekli demonstranti ali protestniki, so tisti, ki jih motivira in mobilizira internet. Tisti, ki pol življenja previsijo na družbenih omrežjih in premlevajo politične teorije zarot ter sami sebi in somišljenikom v svojih mnenjskih balončkih dokazujejo, da imajo samo oni prav. Da je sistem pokvarjen. Da se preostanek sveta moti. Da so volitve bile ponarejene in/ali ukradene. Da se Trumpu in seveda tudi njim godi krivica.

Valiti krivdo za vse to, kar se je zgodilo, na družbena omrežja in ne na psihopatskega predsednika Trumpa - ki je po Bidnovem pozivu, naj vendarle nekaj stori, drhal resda pozval, naj gre v miru domov, čeprav ni pozabil pripomniti, da jih ima rad, da razume njihovo prizadetost nad ponarejenimi volilnimi izidi in da so nekaj posebnega - je po svoje nesmiselno. To je nekako tako, kot če bi obsojali proizvajalce orožja namesto tistih, ki z orožjem naredijo nekaj hudega.

​Beseda je meso postala

A dejstvo je, da se bo 6. januar 2021 zapisal v zgodovino kot dan, ko so na družbenih omrežjih distribuirane besede in doslej abstraktna prepričanja na zelo drastičen in množičen način meso postali. Facebook in Twitter sta se že pred časom začela zavedati svoje odgovornosti in sta uvedla varovalke za filtriranje oziroma - če povem kar naravnost - za cenzuriranje vsega, kar je po mnenju mnogih družbeno škodljivo in česar ne morejo preprečiti vnaprej. Seveda z deljenim, da ne rečem vprašljivim uspehom.

Da je Twitter vsaj za dvanajst ur, Facebook pa za 24 samemu predsedniku Združenih držav Amerike onemogočil uporabo njegovih accountov, je morda res ukrep brez precedensa - a ne samo v smislu uporabnikovega statusa, temveč tudi po svoji zapoznelosti in omejenosti. "The damage has been done", kot pravijo Američani sami. In koliko škode bo šele storjene, ko bo ta načeloma hvalevredni varnostni ukrep dosegel prav nasproten učinek od želenega.

Prednost interneta pred orožjem

Američani imajo probleme že z nepooblaščeno uporabo ali zlorabo orožja samega, ki ga je mogoče veliko liberalneje nabavljati in posedovati kot kjerkoli drugje na svetu. In v tem je seveda nedosegljiva prednost interneta pred orožjem: razpoložljivost interneta je univerzalna in nesankcionirana, nenadzorovana, medtem ko dostopnost orožja niti v ZDA ni popolnoma neomejena.

V bližnji prihodnosti najbrž ne bo - ali vsaj ne bi smelo biti - najbolj urgentno vprašanje, kako v izogib ekscesom uvesti pogoje in licence za politično in demokratično primerno uporabo interneta. Bolj pomembno je politično vprašanje, kako te politično spregledane in marginalizirane malomeščanske kontrarevolucionarje sploh nagovoriti - kaj jim ponuditi, dati, kako jih nepopulistično pacificirati, zadovoljiti -, da zloraba interneta in teorije zarote ne bodo več njihov edini izhod v sili.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.