Peter Mikša: "Pri nas danes ni problem osebna sprava, ampak politična oziroma družbena sprava."
Profesor Peter Mikša, bi lahko orisali, koliko je naša država od svojega nastanka na področju odrivanja grobišč že naredila, kje smo zašli ali "zakasnili", na katerih področjih (in lokacijah) v tem kontekstu obstajajo največje "luknje"? "Spravni klimaks smo doživeli s slovesnostjo v Kočevskem rogu, in tedaj je nastopila zamujena priložnost, o kateri sem govoril. Država temu področju takrat ni prišla naproti. Leta 2000 se nato začne sistematično delo in pride do obravnave pobojev tistih, ki niso bili na "pravi" oziroma zmagovalni strani in so bili odstranjeni, začne se raziskovati, odkrivati lokacije grobišč in tako naprej. Od 2003 do 2009 nastopi najbolj plodno obdobje raziskovanja, ogromno delo je takrat vodil in naredil prof. dr. Mitja Ferenc. Nastajati začne tako imenovana baza prikritih grobišč. Leta 2009 raziskovanje - z odkritjem Barbara rova - doživi vrh in na nek način zaton. V tem obdobju je bilo zabeleženih približno 600 lokacij potencialnih, poudarjam potencialnih, prikritih grobišč. Nato za nadaljevanje raziskovanja očitno ni bilo političnega interesa in zadeva je, vsaj na sistemski ravni, zaspala, četudi so raziskovanje nadaljevali nekateri posamezniki. V naslednjih desetih letih se je nato s pomočjo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč in njenega predsednika dr. Jožeta Dežmana pridobilo informacij za slabih 100 novih potencialnih lokacij. Danes tako baza vsebuje približno 700 lokacij."