(INTERVJU) Glasbenik in oblikovalec zvoka Andrej Hrvatin: "​Že dolgo se ne vznemirjam zaradi tega, kaj si kdo misli

Ste eden od tistih, ki v tem obdobju nimajo nastopov pred publiko v živo. Ni performansov, ni druženja. Kako preživljate dneve brez tega?

Na neki način sem privilegiran, saj sva se prav v času eskalacije vseh teh ukrepov in omejitev s partnerko preselila iz Maribora na podeželje. Introvertiran, poglobljen, skoraj samotarski način ustvarjanja mi je bil zmeraj blizu, zato je to bil skorajda ustvarjalni blagoslov. Filozof Karl Jaspers govori o mejnih stanjih, Grenzsituationen, v katerih pridemo v globlji stik s svojim bistvom in ta veliki in nenadni rez v ustaljeni red na svetovnem nivoju, poleg nevšečnosti omogoča tudi nove vpoglede, premike v nepredvidljive smeri. Novo umirjeno in naravno okolje, odmaknjenost od vsakodnevnih nebuloz, prav prija. Seveda v nedogled ne bo šlo tako. Nastopi v živo, delavnice, druženja so nuja za ustvarjalce. Zapiranje sem preživljal z ustvarjanjem novega albuma, v pripravah idej in zasnov za prihodnost, zaključil sem tudi nekaj dela, ki je izhajalo še iz časa pred pandemijo, v kratkih obdobjih sproščenih ukrepov je kolega, glasbenik, tolkalec Damir Mazrek, pri meni do konca posnel album Forever Grooves, ki sem ga nato tudi zmiksal in masteriral, kantavtor Tadej Vesenjak, s katerim redno sodelujem, je posnel eno skladbo. Nekaj dela je bilo, a ne veliko. Predvsem sem se osredotočil na svoj album Vroju.

Splet je mnogim glasbenikom postal koncertni oder.

Razni koncerti preko spleta in podobno so zgolj slab približek interakcije v živo. Kot gost banda Nina Bulatovix sem sicer nastopil na Štreamu iz kina Šiška, a sicer me ta način popolnoma odbija in se ga sam ne poslužujem. Moj pristop do spleta je klasičen, stavim na digitalno distribucijo glasbe, na kak promocijski video, ki predstavi, kaj počnem, sicer pa ponudim album, ki se ga lahko sname v visoki kvaliteti in v miru posluša na kakovostnem hi-fi sistemu ali vsaj na solidne slušalke. To je še najbližji približek neki solidni izkušnji glasbe, zoom, FB live in podobni koncertni dogodki s podpovprečnim zvokom zame nimajo nekega smisla. Utegnejo pa biti zanimivi pogovori in predavanja preko spleta.

Vas samozaposlene je kriza hudo udarila.

Ni mi jasno, kako se znajdemo. Zaenkrat gre. Brez UTD, temeljnega dohodka za samozaposlene v kulturi, bi verjetno že bili na ulici, na tak ali drugačen način. Ljudi lahko tlačiš samo do neke mere. Ko ni več izhoda, ko ni več česa vzeti, ničesar poteptati, ničesar razvrednotiti, ko ljudi pritisneš v kot, imaš revolucijo. Zaenkrat balansiramo po robu, UTD so sicer drobtinice, določeni pogoji absurdni, finančne rezerve so pošle, prihodnost je negotova. Sam stavim na distribucijo v tujini in na postopno vračanje javnega življenja. Ne znam si predstavljati, kaj bo s samozaposlenimi, kulturniki in drugimi, če bodo takšne razmere trajale še več mesecev. Zaenkrat sem še optimist in se mi zdi, da se bodo reči postopoma normalizirale in bomo pričeli s svojimi dejavnostmi. Če ne, bo verjetno nastal splošen upor ali pa bomo vsi prenehali s svojimi zaklenjenimi dejavnostmi in pričeli razvažati hrano ali kaj podobnega.

Glasba, ki premika

Vroju je naslov vaše nove plošče.

Vroju je skovanka iz v roju. Osnovna inspiracija so insekti, rojenje, mnogoterost, kompleksnost vesolja, domnevni insektoidni alieni, ki jih ljudje srečujejo v določenih spremenjenih stanjih zavesti.

Kako imenujete glasbo, ki jo ustvarjate: ambientalna, eksperimentalna, glasbeno zdravilstvo?

Želel bi si domišljati, da je nadžanrska, zgolj - glasba. Ne čutim potrebe po poimenovanju, v promocijske namene bi jo lahko igrivo poimenoval šamanski trans, indie new age, ambiental world music in podobno. Karkoli kdo želi. Zame je zgolj glasba, abstraktni jezik, moja (ne)verbalna zvočna komunikacija.

Ob šamanskem transu bo morda kdo bolj zastrigel z ušesi. Zaradi obeh besed.

Že dolgo se ne vznemirjam zaradi tega, kaj si kdo misli in zaradi česar nekateri strižejo z ušesi. Odzivi na besedne provokacije tudi razkrivajo predsodke in ozkogledost. V dobi politične korektnosti, čistunstva, predsodkov, pretiravanja s kulturno apropriacijo, strahov - sicer utemeljenih - pred šarlatanstvom, pretirano redukcionistične racionalnosti smo umetniki skoraj dolžni biti igrivi, nagajivi, brez samocenzure. Sicer je pa preprosto. Skupna vsem šamanskim tradicijam sta delo v spremenjeni realnosti in komunikacija z nečloveškimi inteligencami, s tako imenovanimi duhovi. Trans pa je stanje, ki to opiše. Seveda se lahko za to besedno zvezo skriva marsikaj kičastega in banalnega. In izrekel sem jo namenoma. Prav zato. Kot provokacijo, da kdo zastriže z ušesi. Sem rekel, da so ena od inspiracij za album Vroju nezemljanska bitja insektoidne narave in oblike, ki so dobesedno narekovala določene segmente. Naj bo striženja z ušesi še več.

Vaša glasba učinkuje?

Seveda deluje, tako kot vsaka glasba, vse na svoj način. Je pa res ustvarjeno z jasno namero, da sproža določena mentalna stanja. Najbolj osnovna percepcija je lahko sprostitev, najbolj burno doživljanje te glasbe pa so lahko globoka spremenjena stanja zavesti z realističnimi večplastnimi vizijami.

Tudi tista, ki nam jo ponujajo za kuliso na radiu, deluje večplastno? Kakšna je?

Nisem ekspert za aktualno glasbo, čeprav kdaj kaj ujamem in mi pritegne pozornost, v dobrem ali slabem smislu. Živim precej odmaknjeno od tega.

Zakaj nam servirajo prav takšno?

Nisem prepričan, da obstaja neko dogovorjeno dirigiranje prav specifične glasbe, predvaja se pač tisto, kar najbolje služi kapitalu, kar se zlahka in dobro proda. Danes imamo vse možnosti, da si izberemo karkoli, tako nedirigirane medijske krajine ni bilo nikdar poprej, navidezna oziroma potencialna odprtost izbire na internetu to omogoča, a večina ljudi še zmeraj izbere urednikovano realnost, surfa po kanalih, ki jih določa neki mainstream trend. Po mojem mnenju so to kompleksni in zanimivi procesi, ki jih težko tako pavšalno, na hitro in hkrati dovolj natančno razvozlamo. Ne vem, zakaj je tako. Verjetno je cela serija razlogov, socioloških, kulturoloških, duhovnih. Lahko samo pričnem pri sebi, pri svojem krogu, dajem ven nekaj drugega. Še eno izbiro.

S tem, kako glasba vpliva na ljudi, so se ukvarjali in se ukvarjajo mnogi znanstveniki, kajne? Katera odkritja ali razkritja o vplivu se vam zdijo najbolj zanimiva?

Zagotovo so mi zanimive ideje Roberta A. Monroeja, ki je razvil hemi-sync tehnologijo in populariziral tako imenovani binaural beats ter uvedel termin out of body experience, zunajtelesna izkušnja. Za založbo, ki je njegova zapuščina, sem pred letom izdal cede Hero's Journey, pravkar se dogovarjamo, da bi izdali tudi Vroju, z dodanimi hemi-sync frekvencami. Zanimiv raziskovalec zvoka je bil tudi Alfred Tomatis, ki je razvijal svojstveno glasbeno-zvočno terapijo, pa dognanja o zvoku vzhodnjaških tradicij, še posebej tibetanskega bön budizma, njihove prakse petja petih bojevniških zlogov, petje manter in tako dalje.

Kaj so hemi-sync frekvence?

Hemi-sync danes bolje poznamo kot binaural beats, da stimulira možgane, doseže subliminalne učinke in spremenjena stanja zavesti, a gre za patentirano in bolj kompleksno tehnologijo, ki jo je razvil Bob Monroe. Osnovna ideja, ki je bila razvita skozi praktične eksperimente in na osnovi starejših teorij o vplivu zvoka na ljudi, je, da se možganski valovi lahko sinhronizirajo na zunanje vplive - ta princip uporabljajo tudi šamani s svojim bobnanjem, ki večinoma sproža povečano aktivnost theta in alfa valov in večjo povezavo določenih delov možganov. Z določenimi ritmičnimi valovanji torej okrepijo določena možganska valovanja. Najpomembnejša ideja te tehnologije je sinhronizacija obeh možganskih hemisfer, kar naj bi omogočalo intenzivnejše, bolj povezano delovanje možganov in sprožalo določena posebna stanja. To sinhronizacijo naj bi dosegli z majhnim zamikom med frekvencama, ki ju predvajajo v levo in desno uho, kar ustvari tako imenovano beating frekvenco, fantomski zvok, ki ga dojamemo, kot da se sliši v središču glave, ki je razlika med obema frekvencama. Z eksperimentiranjem so določili različne recepture, ki jih še danes uporabljajo in razvijajo naprej. Za več informacij o tem se splača prebrati kaj o Monroejevem inštitutu in o založbi Hemi-sync.

Tudi budistično petje manter ste omenili.

Pravzaprav so mi, precej bolj kot znanstveni raziskovalci z Zahoda, zanimive tradicije, ki z zvokom in glasbo vstopajo v spremenjena stanja zavesti, pa naj so to avstralske dream songs, pigmejski ritmi in petje, budistične in hinduistične mantre, sufijsko intoniranje hu, bwiti ritualna glasba za seanse z ibogo, ney taksimi, pesmi Ikaros za spremljavo in vodenje seans z ayahuasco ali gregorijanski koral, pravoslavna vokalna glasba, šamansko bobnanje, liturgične pesmi Hildegarde von Bingen in drugih mističnih krščanskih avtorjev in tako naprej.

Frekvence, ki privabljajo in odganjajo

Avtokratske oblasti so poskušale uporabiti glasbo za obvladovanje množic. Nacisti so iskali vibracije za podrejanje. Tudi Cia naj bi preučevala možnosti za preučevanje uporabe frekvenc za svojo dejavnost. Se da z glasbo napadati in braniti?

Zagotovo se da z zvokom odganjati škodljivce, dobesedno, z visokimi frekvencami recimo voluharje ali najstnike pred trgovskimi centri. Gotovo je mogoče manipulirati do neke mere, tudi fizično škoditi, a na srečo je to potencialno orožje, ki je še težje obvladljivo kot biološko in se tudi napadalec težko obrani pred njim. Če ga uporabi, zlahka škoduje tudi sam sebi. Nisem še slišal za noben primer, ko bi dejansko uporabili kaj zloveščega v praksi, a morda že obstaja. Koliko je neka mediokriteta okusa posledica manipulacije, pa ne vem. Po moje je to neki fenomen človeškega kolektivnega uma. Pri Cii, ki ste jo omenili, pa so po svoje zabavni, ker preučijo vsako stvar.

Česa so se lotili pri glasbi, kar se je razvedelo?

Resno pozornost so namenili sicer učinkovitim praksam, ki pa se niso izkazale za dovolj sistematično in predvidljivo učinkovite za njihove namene, tudi že omenjenemu hemi-syncu, ki ga je razvil Bob Monroe. Agente so poslali, da preučijo, ali lahko uporabijo kontrolirano zunajtelesno izkušnjo, ki naj bi jo omogočal njegov gateway process za posebne sorte špijonažo. So pa kasneje uporabili Monroejev inštitut za pomoč vojakom s PTSD, posttravmatsko stresno motnjo. Kakorkoli, deklasificirano gradivo Cie je bolj zabavne kot zlovešče sorte.

Je pa bila glasba vedno poleg ali podpornik duhovnosti.

Glasba-zvok je eno najmočnejših duhovnih orodij, kar jih imamo. Močnejša je samo še tišina, ki pa v fizičnem smislu za nas ne obstaja. Sam slišim glasbo v vsem, tudi v razpokah med zvoki, v zvokih insektov, morja, rek, v hrupu mest in tako dalje. Številne tradicije uporabljajo glasbo za svoje obrede in za dosego posebnih stanj zavesti, nekateri trdijo, da tudi za komunikacijo z duhovi, bogovi. Kdor je doživel kakšno konkretno vizionarsko izkušnjo z zvokom, razume, da takšne trditve niso tako za lase privlečene, čeprav racionalni um ne prizna poraza tako hitro. Treba si je vsaj priznati, da zelo močna izkustva obstajajo; kaj jih sproža, kaj dejansko so, pa je vredno raziskati. Za tistega, ki jih je doživel, po navadi zadostuje, da je imel izkušnjo, in ne potrebuje več neke znanstvene potrditve. Izkušnja je bila doživeta in to je to. Vse drugo so interpretacije, bodisi pretirano vraževerne bodisi pretirano racionalne. Izkušnja pa je neposredna.

Je to doživljanje mogoče samo pri temu namenjeni glasbi? Se to zgodi vsem pri prav določeni ali na različne ljudi to različno učinkuje? Imamo vsi v sebi enak radar?

Ne, to lahko doživimo tudi spontano, med vožnjo v vlaku, ko poslušamo ritmično brnenje kakšnih strojev, recimo hladilnika, v hipnagogičnem stanju na osamljeni plaži, obdani z zvokom blagega vetra, valov in škržatov, na kateremkoli kvalitetnem koncertu bolj poglobljene glasbe, ne tiste, namenjene zabavi, recimo klasične, kak Arvo Pärt zna premakniti; meni Brittnov War Requiem konsistentno sproži neke vrste izventelesno izkušnjo. V določenem trenutku Libera Me, ko vsi kompleksni parti kulminirajo v eksplozivnem zaključnem akordu, občutim, kot da me vrže iz telesa, doživim občutenje blaženosti in nato lahkotno zaplavam nazaj v telo. Res osvežujoč učinek. Določeni principi so univerzalni, smo pa vsi različni, na različnih stopnjah dojemanja, senzibilnosti. A vstop v spremenjena stanja zavesti je omogočen vsakomur, nekaterim težje kot drugim, potrebujejo še kakšne dihalne vaje, vizualizacije, svete rastline. Tudi izkušnje so ob različnih priložnostih različne. Lahko se samo globoko sprostimo, lahko pa zelo fotorealistično odpotujemo v druge svetove in doživimo učenja, soočenje s strahovi, travmami, občutja brezmejne ljubezni, izventelesne izkušnje in podobno.

Zvoki insektov so enakovredna glasba

Kako ste tehnično posneli Vroju, s katerimi glasbili in glasbenimi pripomočki?

Seznam glasbil se je v zadnjih desetletjih podaljšal. Za Vroju sem uporabil zelo kakovostne mikrofone, uporabil sem tudi looper, s katerim sem ustvaril določene ritme in mantram podobne vokale. Poleg indijanskih piščali in akustičnih tolkal sem uporabil tudi elektronsko tolkalo Korg Wavedrum ter elektronske zvoke, ki so nastali predvsem z Omnisphere 2 in uporabo številnih modulacijskih efektov. V zadnji skladbi je mogoče slišati tudi melodično kovinsko tolkalo RAV Vast drum. Poleg vsega tega pa še visokokakovostno posnete zvoke insektov, ki so enakovreden del glasbe.

Digitalizacija je spremenila glasbeni svet. Samplerji pa so ohranili stik z naravo.

Digitalne delovne postaje, DAW, so spremenile glasbeni svet. Sedaj lahko skoraj vsak sam snema, aranžira, manipulira zvok na takšne in drugačne načine. Nekaj, kar je bilo prej zgolj v domeni velikih studiev, je sedaj dostopno vsakomur. Samplerji so bili neka revolucija, zagotovo, da si lahko zajel neki organski zvok in ga uporabil v lastni kompoziciji. Sam jih kaj veliko ne uporabljam, razen samplov, ki so osnova nekaterih zvokov v Omnisphere 2, ki pa so obdelani do neprepoznavnosti, namenjeni so zgolj organskosti zvoka, kot da bi zajel akustični DNK nekega inštrumenta, terenskega posnetka, vokala in ga nato uporabil kot gradnik za nekaj povsem drugega, neprepoznavnega. Vse na Vroju, razen insektov, sem odigral sam, ni nobenih samplov. Zanimivost je tudi, da razen v zadnji skladbi nisem uporabljal klik tracka, posneto je torej brez metronoma, kar je otežilo obdelovanje in aranžiranje v postprodukciji, a želel sem zajeti čim bolj naraven tok, ritem. Za bolj strogo repetitivne zadeve sem uporabil looper, ki pa znotraj posameznih fraz prav tako vsebuje variiranje in fluktuacije v ritmu, da ni tako monotono. Želel sem zajeti občutek igranja v živo, čeprav sem moral nasnemavati, saj sem vse odigral sam. Vsa tolkala so odigrana, obdelana so v spremenjene oblike, ki niso več tako dobesedno akustične; tudi spevi v prvi skladbi so moje izvedbe in eksperimenti z looperjem ter raznimi efekti. Insekti pa niso posemplani, temveč sem celotne dele njihove glasbe strateško umestil, da se umetelno prepletajo z mojimi inštrumenti in vokali, včasih sinhrono, včasih pa odpeljejo v svoje dimenzije in tokove.

Ste (radi) poslušali Stockhausna, Pink Floyd, Tangerine Dream, Kraftwerk, Mika Oldfielda, Ricka Wakemana, Laibach, Einstürzende Neubauten ...?

Poznam vse te izvajalce, vsekakor so bili Pink Floyd, Kraftwerk in Einstürzende Neubauten eni izmed mojih idolov, poleg tega pa še angleški art rock in še posebej Peter Gabriel, ta mi je s svojim albumom Passion odprl svet tako imenovane world music, ki mi je še danes največja inspiracija in ljubezen. Sedaj sem zelo eklektičen poslušalec, zelo blizu temu, da dejansko utelešam krilatico: poslušam vse, sodobno klasiko, jazz, etno, elektroniko, indie, drone metal, ambiental, new age, kantavtorje, hip hop, trap, pop, rock, blues, flamenco, r'n'b, reggae, skratka vse. No, nekatere stile vsaj poskušam poslušati.

Zvočna potovanja v roju

Zanimivo je, da ste v osnovi tolkalec, v ambientalni glasbi pa je ritem običajno skrit.

Glasbo vidim celostno, prav tako se ne omejujem stilsko, uporabljam različna glasbila in zvočila, odvisno od učinka, ki ga želim doseči. Če je ustrezna močna ritmična komponenta, jo bom uporabil, če je bolje brez poudarjenega pulsa in brez tolkal, bom sledil temu, kar zahteva glasba.

Je odziv na album Vroju predvsem pri tistih, ki meditirajo, ali ima ta glasba tudi druge fane?

Vroju je primarno namenjen uporabi za doseganje spremenjenih stanj zavesti, tako da ima seveda svoje fane tudi med temi, ki meditirajo ali so jim domače kakšne sorodne prakse, prav tako je dobro sprejet v skupnosti tako imenovanih psihonavtov, najbolj pa me veseli, ko ga razume kdo, ki sicer ne raziskuje teh reči in mu morda odstre neki nov pogled na glasbo in svet nasploh. Tudi ljubitelji dobro zvenečih albumov, bogatega zvoka in ambientalne glasbe ter etna utegnejo biti fani.

Kaj pa zdaj in jutri?

Trenutno sem z založbo Hemi-sync v dogovarjanju za ponovno izdajo albuma Vroju z dodanimi hemi-sync frekvencami. V pripravi sta dva nova albuma oziroma imam dve tematski ideji, bom videl, katera se bo prej realizirala, a o tem kdaj kasneje. Takoj, ko bo mogoče, bom pričel z individualnimi zvočnimi potovanji Vroju, inštalacija/koncert za eno osebo z vodenimi dihalnimi vajami. Za koncerte in druge nastope je vse odprto, zaradi situacije, kot jo imamo. Če koga zanima kaj več, lahko obišče mojo spletno stran.