(INTERVJU) Poučevanje slovenščine v avstrijskih krajih ob Muri: ''Užitek je opazovati navdušene otroke, ki v teh srečanjih uživajo''

Začelo se je s tečajem slovenščine v ljudski šoli v Cmureku leta 2001, ki ga je financiral svet staršev. Nato je pouk slovenščine kot krožek uvedlo vedno več ljudskih šol ob meji s Slovenijo, projekti so potekali v okviru Štajerskega direktorata za šolstvo, se Željka Platzer Papič spominja začetkov svojega poučevanja slovenščine v avstrijskih krajih ob Muri. "Zdaj učim v ljudskih šolah v Eibiswaldu, Tilmitschu, Kaindorfu, Wildonu, Wagni, Strassu, Lichtendorfu in Ratschendorfu." Sodelovanje šol z obeh strani meje je uvrščeno tudi v program Erasmus plus. "Na treh avstrijskih in štirih slovenskih šolah se bo tako dogajalo še marsikaj, kar nas bo povezovalo."

V skoraj dveh desetletjih, kar učite slovenščino, se je veliko stvari spremenilo, kajne?

Res je, več je učencev in v načinu poučevanja so velike spremembe. Pomembno je, da pouk poteka veselo in z obilo motivacije, tako otroci radi pridejo. Avstrijske šolske oblasti podpirajo pouk slovenščine, če je prijav za učenje dovolj, poskrbijo, da nemoteno poteka. Nekatere šole imajo tudi partnerske šole v Sloveniji in z njimi sodelujejo, vsaj enkrat letno se otroci z obeh strani srečajo.

Koliko so stari učenci, ki jih učite?

V Eibiswaldu so iz prvega in drugega razreda, v Račji vasi vse starostne kategorije skupaj. V intenzivnih enotah po 25 do 30 minut se otroci naučijo uporabljati preproste stavke za osnovno komuniciranje, orientacijo in osnove v vsakdanjiku. Prilagajam se tudi potrebam otrok in si teme izberejo sami. Za tiste, ki govorijo slovensko, pripravim zahtevnejše naloge, ki jih izvajajo samostojno tudi z uporabo tablic. V ljudskih šolah Ratschendorf, Strass in Lichtendorf so v učnem načrtu tudi dodatne teme, ki se nanašajo na projekt​ Erasmus plus. V Wagni imam skupino otrok s poukom materinščine. Pri teh učencih pri pouku uporabljamo učbenike, ki jih uporabljajo tudi otroci v Sloveniji. Vsi otroci razumejo slovensko in se med seboj pogovarjajo samo slovensko.

So starši otrok kakorkoli povezani s Slovenijo?

Motivi za obisk pouka slovenščine so zelo različni, tudi poreklo otrok, ki obiskujejo krožek. Precej je avstrijskih otrok, ki nimajo nobenih korenin v Sloveniji, kar nekaj je takšnih, katerih predniki so živeli v Sloveniji in so se zdavnaj izselili v Avstrijo. Nekaj otrok je iz mešanih zakonov, vedno več pa je takšnih, katerih starši so se v zadnjih letih preselili v Avstrijo oziroma se še vedno priseljujejo.

Spodbujate tudi sodelovanje s šolami na slovenski strani.

Ko sem začela, sem si zadala cilj za vsako šolo, na kateri učim, poiskati v Sloveniji partnersko šolo in s to šolo izvesti vsaj en skupni projekt na leto. In je uspelo. Skupaj šole tako pripravljalo adventne in velikonočne delavnice, prirejajo športna srečanja, proslave, dobrodelne prireditve in skupne šolske izlete. Zmeraj je užitek opazovati navdušene otroke, ki v teh srečanjih uživajo.

To za šole prinese dodatne stroške in za učitelje dodatno delo.

Akcije financirajo skupaj starši, šole in pomagajo občine. So pa seveda nepogrešljivi ljudje, ki jim ni škoda časa za to. Letos februarja mi je uspelo pridobiti Zvonko Mrgole, Jasminko Krpič, Mihelco Fajs, Andrejo Košti, Kathrin Zdarsky, Irene Ploder in Anito Scheibelhofer, ravnateljice šol Tržišče, Kuzma, Šentilj, Sladki Vrh, Strass, Lichtendorf in Ratschendorf za sodelovanje v programu Erasmus plus. Kar pomeni pomoč iz evropskih sredstev. Kathrin Zdarsky je bila še posebej v veliko pomoč.

Kaj se bo dogaja in se bo dogajalo v okviru Erasmusa?

V prvem projektu je nosilec šola Strass, sodelujejo šole Lichtendorf, Sladki Vrh in Šentilj. Teme so kultura, sobivanje, jezik, naravoslovje, matematika, računalništvo in tehnologija za neomejeno prihodnost. Otroci bodo spoznavali skupno preteklost, ki naj druži in bo inspiracija za skupno prihodnost v Evropi brez meja. Delavnice in ekskurzije so dvojezične. Velik poudarek je dan razvoju besedišča ter širjenju jezikovnega razvoja in jezikovnih spretnosti v drugem jeziku. Nosilec drugega projekta je šola iz Ratschendorfa, poleg sta šoli iz Tržišča in Kuzme. Projekt se imenuje Kultura, sobivanje in jezik skozi skupno zgodovino ter regionalne značilnosti na štajerskem vulkanskem območju in zunaj njega. Tema je seveda naša skupna zgodovina. Na ekskurzijah in dnevih, posvečenih temu, bomo razkrivali podobnosti in raznolikost naših kultur, spoštljivo in brez predsodkov. Sodelujejo otroci, stari od sedem do enajst let, ki se na avstrijski strani učijo slovenščino in na slovenski nemščino. V projekt so vključeni otroci v starosti od sedem do enajst let.

Korona je načrtovana srečanja prestavila.

Vse to bi bilo najboljše izvesti v živo, ljudje se moramo srečevati. Ne vemo, kako bo, a zdaj v šolah izdelujemo božične okraske, ki jih bomo zamenjevali. Sodeluje vseh sedem šol. Z njimi bo v vsaki šoli okrašena jelka v upanju na čim prejšnje snidenje.