(INTERVJU) Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija: Koronakriza je otroke udarila skrito in tiho

V zadnjih mesecih je pandemija korenito spremenila življenje otrok in celih družin. Ukrepi izolacije, kot sta zaprtje šol in omejitev gibanja, so bili nujno potrebni, a v nekaterih primerih tudi ogrožajoči. Kakšne posledice lahko pustijo?
V mnogih pogledih so prav otroci najbolj ranljiva družbena skupina. V državah s strahovito slabim zdravstvenim sistemom je zdaj zdravljenje otrok dokončno onemogočeno, starši se bojijo, da se bodo v bolnišnici okužili. Tudi programi cepljenj, pregledi novorojenčkov, pregledi nosečnic, vse to je oteženo, ponekod celo ustavljeno. Obenem so ogroženi dohodki gospodinjstev, med starši narašča brezposelnost, vse več otrok je pahnjenih v revščino in v pasti otroškega dela. Pa ne samo v najrevnejših državah sveta. Naj opozorim na dejstvo, da je vpliv koronavirusa tudi pri nas še dodatno ogrozil že prej ranljive otroke, na primer otroke s posebnimi potrebami, ki potrebujejo dodatne zdravstvene in ostale podporne storitve. Če bo kriza dolgotrajna in se bodo prihranki iztrošili, lahko tudi v Sloveniji pričakujemo, da se bo število otrok, ki živijo pod pragom revščine, povečalo. To se nam je zgodilo že med zadnjo ekonomsko krizo. Prav tako pa je med epidemijo v šole nehala hoditi milijarda in pol otrok. Milijoni bodo šolanje posledično opustili za zmeraj. Ob tem se je vredno spomniti, da je 369 milijonom otrok šolska prehrana glavni ali edini obrok v dnevu.
To zaznavamo tudi v Sloveniji.
Seveda, pri nas prav tako obstajajo taki primeri, a treba je povedati, da so se lokalne skupnosti tudi med epidemijo nanje nemudoma odzvale. Ljudje znajo priskočiti na pomoč. Tudi prostovoljci so pomagali deliti tople obroke, ki so jih pripravili v lokalni skupnosti. Je pa tukaj še drug vidik, s katerim se v tem času soočajo tudi slovenski otroci: družinsko nasilje, ki se je času karantene pomnožilo. In to je globalen pojav. Izbruh ebole v Zahodni Afriki med letoma 2014 in 2016 je prav tako prispeval k porastu spolnih zlorab in najstniških nosečnosti ter zanemarjanja otrok. V Sierri Leone so se primeri najstniških nosečnosti takrat več kot podvojili. S Kitajske poročajo o tem, da se je med epidemijo občutno povečalo nasilje nad ženskami in dekleti.