Z naraščajočimi temperaturami voda vse hitreje izhlapeva in potreba po zalivanju se na povprečnem vrtu močno poveča. Ker je prav, da ne skrbimo le za lepoto in urejenost, pač pa smo hkrati tudi skrbni do okolja, raje že pri oblikovanju vrta poskrbimo za čim manjšo potrebo po zalivanju in prekomernem porabljanju vode. Izbira pravih rastlin je le del ustvarjanja proti suši odpornega vrta; naučiti se moramo tudi, kako pravilno zasaditi te rastline, uporabiti ustrezne metode namakanja in izbrati okolju prijazne pristope, ki poskrbijo za lep poletni videz in ne škodujejo okolju.
Kako zalivamo
Še tako trpežna rastlina, ki za dobro uspevanje potrebuje zelo malo vode, ne bo uspevala, če je ob sajenju ne bomo zalivali. Dobra začetna oskrba ne pomeni le priprave zemlje in enkratnega zalivanje takoj po sajenju, pač pa pomeni, da jih je treba še vedno konkretno in redno zalivati (v suhem vremenu v povprečju dnevno en teden, nato vsak drugi dan en teden, nato vsaka dva do tri dni), da se njihove korenine dobro vrastejo in je koreninski sistem toliko razvit, da lahko preskrbi rastlino tudi v sušnem stresu.
Sčasoma pustite, da se vaše rastline nekoliko posušijo med zalivanjem, da utrdijo korenine, in jih spodbudite, da iščejo vodo v globljih plasteh. Globlje zalivanje spodbuja globlje korenine, plitvo zalivanje pa pomeni veliko izgubo vode in plitko razraščanje korenin, kar vodi do hitrega venenja takoj, ko prenehamo zalivati. Če odmislimo tiste najtrpežnejše rastline, ki preživijo brez zalivanja po prvi fazi vraščanja, za večino odpornih velja, da jih tudi v prihodnjih sezonah vsaj v najdaljših obdobjih suše enkrat temeljito zalijemo, tako bodo videti res lepe.
V praktično vseh skupinah okrasnih rastlin se najdejo take, ki potrebujejo manj vode ali celo zelo malo, tokrat si poglejmo nekaj zelnatih trajnic, ki vas ne bodo pustile na cedilu tudi v najhujši suši.
Jesenske astre (Symphyotrichum/Aster spp.)
Izpostavljenost: polno sonce do delne sence.
Čas cvetenja: od poletja do jeseni.
Višina/oblika: navada pokončne rasti, višine pa od 30 cm do najvišjih, ki segajo tudi čez 1,5 m.
Uporaba: številne so primerne za mešane zasaditve na gredah, tiste z manjšimi socvetji delujejo bolj naravno in jih lahko uporabimo za prerijske ali travniške zasaditve (nekatere se sejejo in so pogojno invazivne), primerne tudi za medovite vrtove, da privabijo čebele, metulje in druge opraševalce.
Manj trate, manj vode
Lepa zelena trata na vrtu je pravzaprav zelo požrešna tako z vidika gnojenja kot zalivanja. Če se lahko sprijaznimo s sezonsko obarvanostjo poletne trate, nam ni treba skrbeti in ničesar spreminjati, če pa želimo svež zelen videz in zmanjšati količino porabljene vode, je edina pot, da zmanjšamo površino, ki jo zaseda trata. Z različnimi pokrovnimi ali mešanimi zasaditvami s skrbno izbranimi trajnicami in grmovnicami lahko nadomestimo take površine in vrt še polepšamo in popestrimo, dela pa ni nujno več kot z negovano trato, večinoma manj.
Gajlardija, kokarda ali trobojnica
(Gaillardia spp.)
Izpostavljenost: polno sonce.
Čas cvetenja: od poletja do jeseni.
Višina/oblika: kompaktne razrasti; visoke od 25 do 60 cm.
Uporaba: najmanjše lahko posadimo tudi v skalnjak, druge v grede, prerijske zasaditve, potrebujejo pa odcedna zračna tla. Barvni cvetovi se pojavljajo v svetlih odtenkih rdeče, oranžne, koralne in rumene. Ta kratkotrajna trajnica (običajno se goji kot enoletnica) izvira z zahodnih ameriških prerij in suhih travnikov. Najbolje uspeva v suhih sončnih razmerah in pusti zemlji. Cvetovi privabljajo čebele in druge opraševalce.
Sinjemodra bilnica (Festuca glauca)
Izpostavljenost: polno sonce.
Čas cvetenja: od pozne pomladi do poletja.
Višina/oblika: šopaste rasti, listi do 30 cm, socvetja tudi preko 40 cm.
Številne okrasne trave so odporne proti suši, zato potrebujejo malo dodatne vode. Ta bilnica je zimzelena in poskrbi tudi za hladni del leta, jo pa konec zime močno porežemo, da je potem lepša.
Mačja meta (Nepeta spp.)
Izpostavljenost: polno sonce do delne sence.
Čas cvetenja: od pozne pomladi do jeseni.
Višina/oblika: poganjki večinoma pokončne rasti, a rastlina je širša, kot je njena višina, nekje med 30 in 50 cm.
Uporaba: kombinirajte z drugimi trajnicami, ki so odporne proti suši, kot so okrasne trave, rman, kadulja, nemški rožmarin. Izjemno dolgo cvetoča socvetja se pojavljajo v hladnih odtenkih vijoličnomodre, bele ali roza. Ta zanesljiva trajnica ne potrebuje vzdrževanja in prenaša različna tla.
Krvomočnice
(Geranium spp.)
Izpostavljenost: polno sonce do delne sence.
Čas cvetenja: od pomladi do jeseni.
Višina/oblika: pokončno ali nizko rastoče, lahko polegli poganjki; visoke so od 15 do 50 cm.
Uporaba: proti suši se dobro borijo le določene vrste, izpostaviti velja predvsem krvavordečo in korenikasto krvomočnico; obe sta tudi dobri pokrovni rastlini.