(IZLET Z AVTOM) Bosanska avantura z mazdo CX-5

Marko Hanželič
22.09.2024 03:00

Ni več med najmlajšimi, a mazda CX-5 je še vedno zelo zanimiva in všečna. Najmočnejši bencinski primerek je še posebno prepričljiv na daljših poteh, kot je bil tale naš roadtrip po Bosni in Hercegovini.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mazda CX-5 G194 AT exclusive-line je na naši 1600 kilometrov dolgi bosanski avanturi spet dokazala, da je lahko udoben potovalnik, ki se dobro znajde tudi na slabih cestah.
Marko Hanželič

Začetek poti proti prvi postaji, de facto prestolnici Republike Srbske, Banjaluki, je bil v skladu s pričakovanji. Prtljažni prostor seveda brez težav pogoltne za dve osebi in teden dni bivanja prtljage, kar navsezadnje ni nič čudnega, saj je je v osnovi vanj mogoče spraviti za 522 litrov. Resda je nakladalni rob v primerjavi z nekaterimi konkurenti višji, a je vse skupaj daleč od tega, da bi bilo moteče.

Z vožnjo mimo Zagreba po znameniti avtocesti bratstva in enotnosti je do izraza prišla udobna plat mazde CX-5, svoje pa je dodal tudi uglajen in tih 2,5-litrski bencinski štirivaljnik z atmosferskim polnjenjem, torej brez pomoči turbinskega polnilnika, ki zmore največjo moč 143 kW (194 KM) in zgledno sodeluje s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom.

Od sotrpinov se loči po nenavadnem kompresijskem razmerju 13:1, ki je bližje dizelskemu kot bencinskemu motorju in omogoča samovžig zgorevalne zmesi, tudi če ta premore bistveno višji odstotek zraka v primerjavi z gorivom, kot bi bili tega vajeni pri klasičnem bencinskem motorju. Dodatne prihranke pri porabi goriva omogoča tudi samodejni izklop delovanja dveh ali vseh štirih cilindrov, kar je še ena zanimiva in všečna lastnost tega pogonskega agregata. Vse skupaj pripomore k presenetljivo ugodni porabi goriva, ki je na balkanskem roadtripu v povprečju dosegala 7,5 litra na sto prevoženih kilometrov.

Banjaluško katedralo Kristusa rešitelja so zgradili pred vsega dvajsetimi leti, a po načrtih iz leta 1929.
Marko Hanželič
Mazda CX-5 na počivališču pred Jajcem, kjer se je rodila SFRJ
Marko Hanželič
Prizor slapov na reki Plivi pred zlitjem v reko Vrbas je znan predvsem malo starejšim ljudem.
Marko Hanežlič

Po prestopu hrvaško-bosansko-hercegovske meje v Gradiški in nekaj kilometrih po ne ravno najboljših cestah, ki jih mazda MX-5 "oddela" z odliko, tudi zaradi uravnoteženega vzmetenja, ki na eni strani omogoča dinamično vožnjo, na drugi pa dovolj udobja na slabših cestnih podlagah, se znova znajdemo na avtocesti, ki nas zapelje v Banjaluko.

Banjaluka, drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini, popotnika pozdravi z obilo topline in prijaznosti, kar je mogoče začutiti že na prvem koraku. Čeprav ni najbolj znana turistična destinacija na Balkanu, ima Banjaluka prav poseben šarm. Mesto je v zadnjih letih doživelo skoraj popolno prenovo mestnega jedra, ki vabi s sproščenim "vibom", hkrati pa popotniku ponuja številne kulturne in tudi kulinarične užitke.

V centru mesta ni mogoče spregledati katedrale Kristusa rešitelja, ki se na pogled morda zdi res stara stavba, a je bila po načrtih iz leta 1929 zgrajena pred vsega dvajsetimi leti. Bistveno starejša je druga pomembna znamenitost mesta ob Vrbasu, trdnjava Kastel, ki je bila zgrajena v srednjem veku, bogate izkopanine v njeni bližini pa pričajo o tem, da so tukaj ljudje živeli že v prazgodovini in eneolitiku.

Ko smo že omenili reko, ki teče skozi mesto, velja dodati, da je Vrbas poleti primeren tudi za kopanje, Banjaluka pa ima kar pet naravnih kopališč, kjer se je mogoče ohladiti v poletni vročini. Tudi zvečer Banjaluka ponuja številne možnosti zabave, med bolj obleganimi točkami v mestu v dopoldanskem času pa je velika pokrita tržnica, kjer ob mesu, sadju in zelenjavi najdete ponaredke vseh mogočih blagovnih znamk oblačil in še vedno tudi termometre z živim srebrom.

Naša pot se je nadaljevala proti Jajcu, kjer se v obliki veličastnih slapov srečata reki Pliva in Vrbas. Mesto je imelo odločilno vlogo pri ustanovitvi nekdanje skupne države Jugoslavije, tu so na drugem zasedanju Avnoja delegati izglasovali federalno ureditev države s šestimi republikami. Dogodkom, ki so se odvili 29. novembra 1943, je posvečen muzej v neposredni bližini slapov. Da je Jajce turistično mesto, ki ima tudi številne druge znamenitosti, kot so katakombe in zanimiva arhitektura stavb iz srednjeveškega bosanskega kraljestva in osmanske nadvlade, je vidno na vsakem koraku, v primerjavi z Banjaluko pa je drugačen tudi izvor turistov, saj je veliko žensk z nikabi. Teh v pretežno srbski Banjaluki praktično ni.

Stari most iz 16. stoletja je zgodovinska znamenitost, ki so jo 1993 z granato podrli Hrvati, od 2004 pa je obnovljen.
Delta Neretve ali hrvaška Kalifornija, kot jo mnogi ljubkovalno imenujejo, je meka za ljubitelje mandarin.
Marko Hanželič
Podstavek (nesojenemu) junaku Mostarja, ki so mu neznanci dodali hudomušen in pomenljiv dopis
Marko Hanželič

Samo nekaj kilometrov od mesta sta Veliko in Malo Plivsko jezero, na katerih so kot posebna zgodovinska znamenitost nadvse zanimivi srednjeveški mlini (domačini jih imenujejo mlinčići). Devetnajst lesenih mlinov na vodi, pokritih s skodlami, ki so bili zgrajeni za mletje zrnja, je iz hrastovega lesa in so brez podstrešja, oken in dimnika. Vsekakor veduta, ki si jo je vredno ogledati.

Tretja postaja naše bosanske avanture je bil Mostar, do katerega iz Jajca vodi zavita magistralka, ki razkriva hidrološke potenciale Hercegovine, saj je na poti lepo število hidroelektrarn. Mostar je zgodovinska prestolnica Hercegovine in mesto, ki ga v veliki meri simbolizira Stari most iz 16. stoletja, ki so ga hrvaške sile med vojno v BiH podrle leta 1993, a so ga obnovili in za obiskovalce ponovno odprli julija 2004. Stari most nad reko Neretvo in stavbe ob njem so izjemen primer islamske arhitekture na Balkanu in privabljajo množice turistov, tako muslimanov kot tudi krščanskih romarjev, ki obisk Mostarja marsikdaj skombinirajo z obiskom bližnjega romarskega središča v Medžugorju.

Mostar je lepo urejeno mesto, a tu in tam se še najdejo spomini na morijo iz devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Marko Hanželič
Miniaturni mlini na reki Plivi v bližini Jajca ustvarijo prav posebno veduto.
Marko Hanželič
Mazda CX-5 se je dobro obnesla po križarjenju čez Bosno vse do Jadrana in nazaj.
Marko Hanželič

Mesto je bilo v času vojne v BiH razrušeno, na kar še vedno spominjajo nekatere zapuščene stavbe, svojega heroja pa je našlo v Bruceu Leeju, ki je v mestnem parku dobil svoj kip, a ga v času našega obiska ni bilo na podstavku, je pa bilo zato na slednjem mogoče najti hudomušen in pomenljiv dopis.

Za konec našega roadtripa smo se ustavili v delti Neretve v bližini hrvaškega mesta Ploče, kjer počasi že zorijo legendarne neretvanske mandarine, območje pa je primerno tudi za pohodništvo, kolesarjenje skozi nasade citrusov, opazovanje ptic, ob obali pa so primerne razmere tudi za kajtanje in windsurfing.

Mazda CX-5 G194 AT exclusive-line je na naši 1600 kilometrov dolgi bosanski avanturi še enkrat dokazala, da je lahko udoben potovalnik, ki se dobro znajde tudi na slabih cestah. Ne glede na to, da je na trgu že nekaj časa, je še vedno oblikovno in tehnično v koraku s časom. K temu lahko dodamo še skromno porabo goriva, okretnost in dobro lego na cesti, vaša pa je z opremo Exclusive-line, ki med drugim vključuje 19-palčna aluminijasta platišča v črni barvi, 360-stopinjsko kamero, digitalne merilnike, avdiosistem Bose, sistem za preprečevanje naleta in adaptivni radarski tempomat, lahko za 42.990 evrov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta