Julijska pripeka se ujame v plodove na vrtu, vroči dnevi pa so lahko tudi vzrok za nastanek težav

Miša Pušenjak Miša Pušenjak
24.07.2022 04:50

Letos je spet veliko skrbi s paradižnikom, kaj je torej treba narediti? Kadar je vroče in suho, ni bojazni, da bi se mu kaj zgodilo. Takrat potrebuje samo pomoč pri dostavi kalcija do plodov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pomanjkanje kalcija pomeni tudi slabši imunski sistem.
Miša Pušenjak

Julij je najbolj vroč poletni mesec, a dan se že počasi krajša. Zagotovo je mesec plodovk, saj se te v vročini dobro počutijo. Na vrtu še vedno sejemo in sadimo, čeprav se opravila verjetno že bolj nagibajo k pobiranju pridelka. Žal pa so vroči julijski dnevi lahko tudi vzrok za nastanek težav, ki prizadenejo naš pridelek. Tudi na to je treba računati in se pripraviti. Zato se kar odpravimo na vrt.

Letos je spet veliko skrbi s paradižnikom, kaj je torej treba narediti? Najbolj pomemben del sicer naredimo spomladi, ko se odločamo, katere sorte bomo sadili, izberemo termin, ko sadike posadimo na vrt, jim najdemo ustrezne prijatelje, ki jim bodo pomagali. Prav tako posadimo sadike primerno narazen, da se bodo listi čim hitreje posušili po poletnih nevihtah in predvsem jesenskih jutranjih rosah. Vendar zahteva paradižnik tudi poleti nego in skrb. Seveda je na prvem mestu namakanje, a o tem več besed kasneje.

Odstranjevanje zalistnikov pri paradižniku

Najprej naj omenim, da je eden izmed pomembnih zaščitnih ukrepov odstranjevanje zalistnikov. Mnogi menijo, da to ni potrebno. A to je še ena izmed bližnjic sodobnih vrtičkarjev. Ne zavedajo se, da zalistniki kradejo hranila plodovom, rastlini jemljejo energijo, ki jo drugače porabi za obrambo pred glivicami in drugimi nadlogami, obenem pa senčijo plodove, liste in s tem omogočajo razmnoževanje glivic na listih in steblih. Zalistnike zato vedno trgamo, a pri tem velja nekaj pravil.

Prvo je, da se pred tem opravilom ne dotikamo krompirjeve gredice, da ne prenesemo okužb s krompirja na paradižnik preko ran, kjer je najbolj ranljiv. Zalistniki naj bodo čim manjši, da bodo rane manjše. Če je zelo suho, uporabimo škarjice, da ne zatrgamo stebla. Trgamo jih vedno, ko so rastline popolnoma suhe, sredi dneva, da preprečimo okužbe preko kapljic vode. Pri zalistniku pustimo kakšen centimeter stebelca, s tem upočasnimo nastanek in rast novih zalistnikov na rastlini. Veliko pravil za tako preprosto opravilo? Ne, to delo opravimo skorajda avtomatično, zato se nikar ne ustrašite.

Redno odstranjujemo zalistnike.
Miša Pušenjak

Vedno se zavedajte, da rastline vso svojo energijo usmerjajo v plodove, saj so to njihovi otroci - potomci. Šele ostanek je porabijo za boj z boleznimi. Če jim to energijo jemljejo zalistniki, je zmanjka. Letos potrebujejo rastline veliko energije, da uspevajo ob vročinskih šokih. Zato je odstranjevanje zalistnikov še pomembnejše, kar se bo poznalo šele v avgustu oziroma ko bodo padle prve jutranje rose. Rastline, ki so utrujene od boja z vročino in nosijo prva bremena plodov in vrhov, bodo prve tarča bolezni.

Pomanjkanje kalcija

O kalciju smo že govorili, a vseeno o njem še nekaj besed. Prav tako pa opozorilo. Kadar je vroče in suho, ni skrbi, da se bo paradižniku kaj zgodilo. Takrat potrebuje samo pomoč pri dostavi kalcija do plodov. Zato vsaj vsakih 14 dni, če ne tedensko, rastline poškropite s pripravki, ki vsebujejo kalcij. Najlažje je v trgovini kupiti pripravke iz morskih alg, saj hkrati pomagajo prebroditi prevroče dneve, sušo in podobno. Zelo jih priporočam. Od domačih pripravkov vsebujejo veliko kalcija tisti iz kopriv in njivske preslice. Prav tako mnogi uporabljajo kot zaščitno sredstvo tudi razredčeno mleko ali sirotko (1:1). Zagotovo pa je treba pri temperaturah nad 30 °C, kar je v rastlinjaku vsako poletje, redno škropiti po listih, in to vedno po tistih, ki so pod komaj nastalimi plodovi in nad njimi.

Pripravki, ki pomagajo paradižniku premagati glivične bolezni, pa so kamilični, rmanov ali timijanov čaj, tudi čaj iz šetrajke, pripravki iz njivske preslice, čebulnih (česnovih, drobnjakovih) listov in sode bikarbone. V trgovinah lahko kupimo izvleček njivske preslice in česnov izvleček, prav tako sojin lecitin in posebne gline, ki preprečujejo vdor glavic v notranjost lista in s tem njihovo razmnoževanje. Vse pripravke vedno uporabljamo pozno zvečer, po sončnem zahodu, in na ohlajenih rastlinah, saj sonce in visoke temperature izničijo njihovo delovanje. A za to pride čas šele kasneje, ko se bo dan skrajšal, temperature znižale, predvsem pa se pojavijo dolge jutranje rose.

Namakanje

Namakanje je pomembno opravilo v vročem poletju. Voda in zalivanje na vrtu postajata glavno in pomembno opravilo na vrtu. Ravno letošnje poletje, ko se izmenjavajo vročinski valovi z nekoliko hladnejšimi dnevi, nam lahko pokaže tipične težave, ki se pojavijo na rastlinah zaradi presežkov ali pomanjkanja vode. V takih razmerah je nujno, da rastline na vrtu namakamo, drugače se bodo pokazale značilne težave. Katere težave opazimo na rastlinah zaradi nepravilnega, nerednega namakanja?

Neposredne posledice neredne oskrbe z vodo so pokanje plodov in naknadna, ponovna rast nekaterih korenovk in gomoljevk. Najbolj znana in pogosto sekundarna ali posledična težava neredne oskrbe z vodo je gnitje plodov paprike in paradižnika pri muhi. Tudi letos večkrat slišim vprašanje, kaj se dogaja, predvsem pa so mnogi v strahu, da je na paradižniku zloglasna krompirjeva plesen. Vendar je gnitje muhe plodov paprike in paradižnika ter sušenje konic bučk in kumaric najpogosteje posledica pomanjkanja kalcija. Pomanjkanje kalcija se pojavlja tudi tam, kjer naj bi ga bilo v zemlji dovolj. Kalcij se namreč po rastlini počasi premika. Do plodov prihaja prav po poti, ki jo rastlina avtomatsko zapre, da ne bi izgubljala preveč vode. Tako do plodov ne pride dovolj kalcija, tudi če ga imamo v zemlji. Zato v obdobju visokih temperatur gnojenje s kalcijem preko koreninskega sistema ni uspešno. Rastlini ga je treba dodajati preko listov – foliarno škropljenje. Pri nas dobimo pripravke, ki vsebujejo veliko kalcija in nekaj dušika, tudi v manjših pakiranjih, uporabnih tudi na vrtovih. Da zmanjšamo vročinski in vodni stres pri rastlinah, uporabimo še pripravke na osnovi alg ali aminokislin.

Vendar moramo oboje uporabiti, preden pride do stresa, kakor hitro so napovedane visoke temperature. Kalcij uporabimo, ko so plodovi veliki kakšen centimeter, pri tem pa poškropimo le zgornje etaže paradižnika, kjer so plodovi še manjši. Papriko, kumarice in bučke pa poškropimo po celi rastlini. Ti pripravki niso strupeni, so naravni in nimajo karence. Mnoge lahko uporabljamo tudi v ekološki pridelavi vrtnin, zato se jih ni treba bati.

Druga posledica vročinskega in sušnega stresa je odpadanje neoplojenih cvetov plodovk. To pa težko preprečimo. Predvsem lahko zmanjšamo ta pojav, če v rastlinjak namestimo ventilatorje oziroma ga preprosto zasenčimo. Upam, da ni treba poudariti, da naj bodo rastlinjaki že od junija odprti podnevi in ponoči. Poskrbimo za redno oskrbo z vodo, rastline plodovk pa vsak drugi dan zjutraj krepko stresamo. Pri kumarah in bučah se pogosto v stresnih razmerah pojavi večje število moških cvetov, ki ne rodijo. Na gredi pa je vse rumeno. Pomagamo lahko samo z rednim namakanjem in pripravki na osnovi alg.

Slaba oplodnja in odpadanje cvetov se lahko v vročini pojavita tudi pri fižolu, pomoč je podobna kot pri kumarah in bučkah. Zato je zelo dobro, da posejemo na vrtu tudi čičeriko in lečo, ti dve stročnici bosta ravno v vročini z le nekaj zalivanja krasno uspevali. Tako nam v nobenem primeru ne bo zmanjkalo rastlinskih beljakovin v prehrani. Vemo pa, da je zaželeno, da je v naši prehrani enaka količina rastlinskih in živalskih beljakovin.

Zastirke pomagajo

Zastirke pomagajo varčevati z vodo in ohranjajo zdrava in živa tla. Vse napisano pa ne bo pomagalo, če bo sonce vztrajno peklo po koreninah. Pri tem svojo vlogo opravijo prekrita tla. Zastirke imajo na vrtu več vlog. V suši ostajajo tla pod njimi rahla in vlažna. Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje se močno zmanjšata. Tretja dobra lastnost organskih zastirk je, da ob razpadanju zagotavljajo rastlinam nekaj hranil. Pri tem moram opozoriti, da to velja samo za zastirke, ki vsebujejo vsaj delno sveže rastline, slama in suho seno pa tudi suho listje v prvi fazi nekaj hranil, predvsem dušika, rastlinam odvzema, kar moramo ob gnojenju upoštevati.

Omislimo si zastirko, da sonce ne bo žgalo po koreninah rastlin.
Miša Pušenjak

Za organsko zastirko najpogosteje uporabljamo travo z zelenic. Te nam nikoli ne zmanjka. Opozarjam, da zastirke nikoli ne nalagamo na debelo, le toliko, da prekrije zemljo okoli rastlin. Tako ne bo gnila, tudi dodatnega zavetišča polžem ne bo dajala. Raje jo redno obnavljamo. Zemlja je pod zastirko zavarovana v deževnem ali sušnem poletju, jeseni pa je še vir hrane za deževnike. Tako vam spomladi ne bodo prestavljali čebulčka in uničevali sadik.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta