Debelost se prenaša iz generacije v generacijo, vendar ne le s staršev na otroke, ampak tudi s starih staršev na vnuke.
Šolske počitnice so odlična priložnost za druženje s sorodniki. Otroci videvajo svoje babice in dedke med počitnicami ter ob raznih praznikih, včasih pa ti redno ali občasno skrbijo zanje in tako priskočijo na pomoč njihovim zaposlenim staršem. Nove raziskave nakazujejo, da na zdravje otrok v odrasli dobi poleg bioloških dejavnikov vplivajo tudi dejavniki iz okolja ter prehranjevalne navade v otroštvu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da ima odvečno telesno težo kar 39 milijonov otrok, mlajših od pet let. Okoli 25 odstotkov avstralskih otrok in najstnikov ima bodisi prekomerno težo bodisi so predebeli. Znano je, kako starši prispevajo k povečanemu tveganju, da bodo njihovi otroci predebeli, medtem ko je povezava med starimi starši in vnuki precej manj jasna. Toda sistematični pregled izsledkov številnih študij, v katere je bilo vključenih več kot 200 tisoč ljudi z vsega sveta, je potrdil, da se debelost deduje, se pravi, da se v družini prenaša iz generacije v generacijo. Znanstveniki morajo zdaj še ugotoviti, zakaj se to dogaja in kako lahko ta cikel prekinemo.
Debeli otroci imajo vse življenje zdravstvene težave
Debelost pri otrocih in najstnikih je povezana z razvojem cele vrste zdravstvenih težav. Med njimi so visok krvni tlak, neravnovesje holesterola, odpornost na inzulin, sladkorna bolezen tipa 2, prehitra rast in spolna dozorelost, ortopedski zapleti, psihosocialne težave, večje tveganje za bolezni srca in prezgodnjo smrt. Raziskovalci so preučili obstoječe dokaze o obstoju povezave med starimi starši, ki imajo prekomerno telesno težo ali so debeli, ter njihovimi vnuki z zdravo telesno težo. Analizirali so izsledke 25 študij, pri katerih je sodelovalo 238.771 ljudi iz 17 držav. Izkazalo se je, da se debelost res prenaša iz generacije v generacijo, vendar ne le s staršev na otroke, ampak tudi s starih staršev na vnuke. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je obstajala pri vnukih starih staršev, ki so bili debeli ali imeli prekomerno težo, skoraj dvakrat večja verjetnost, da bodo tudi sami debeli ali imeli prekomerno težo, v primerjavi s tistimi, katerih stari starši so imeli normalno telesno težo.
Stari starši lahko staršem pomagajo pri vzgoji in svoje vnuke usmerjajo pri odgovornem prehranjevanju, jim postavljajo meje in ponujajo zdravo hrano.
Geni ali vzgoja?
Da bi ugotovili, kako stari starši vplivajo na verjetnost, da bodo njihovi vnuki debeli, bodo morali raziskovalci opraviti še več študij. Toda kaže, da k debelosti otrok posredno prispevajo njihovi starši s svojimi geni ter neposredno tudi stari starši z vlogo, ki jo odigrajo pri vzgoji vnukov. Kar zadeva biološke dejavnike - tako jajčeca kot spermiji vsebujejo molekule, ki se odzivajo na hranila, ki jih starša zaužijeta s hrano. To pomeni, da lahko otroci nagnjenost k debelosti podedujejo od staršev, ki so jo podedovali od svojih staršev. Obstajajo dokazi, da imajo prav vsi dejavniki, torej genetika, okoljski dejavniki, življenjski slog in prehranjevalne navade, vlogo pri tem, ali je nekdo nagnjen k debelosti ali ne.
Na nagnjenost k debelosti vplivajo genetika, okoljski dejavniki, življenjski slog in prehranjevalne navade
Živila, ki jih uživamo mi sami in drugi člani naše družine, lahko povzročijo, da se pri nas izrazijo določene genetske lastnosti, ki se nato prenesejo na naslednje generacije. Zaradi skupnih družinskih, genetskih in okoljskih dejavnikov se debelost običajno pojavlja znotraj ožjih družin. Študije so že večkrat potrdile, da otroci podedujejo debelost od svojih staršev. Način prehranjevanja lahko vpliva na zdravje in biologijo pripadnikov več zaporednih generacij. Raziskava, opravljena na Švedskem, je denimo pokazala, da se je, če so se stari starši po očetovi strani, ko so bili stari deset let, ustrezno prehranjevali, pri njihovih vnukih občutno zmanjšalo tveganje za bolezni srca in sladkorno bolezen ter podaljšala pričakovana življenjska doba.
Hrana in družina
Telesna teža starih staršev ter to, kaj in koliko doma jedo, utegne torej vplivati na telesno težo njihovih vnukov, bodisi neposredno bodisi preko njihovih staršev. Ta vpliv je lahko večji ali manjši, odvisno od tega, kakšno vlogo igrajo stari starši v življenju svojih vnukov. Glede na izsledke nedavne raziskave, opravljene med avstralskimi starostniki, eden od štirih med njimi redno čuva svojega vnuka oziroma vnuke. Stari starši kot varuhi svojih vnukov močno vplivajo na razvoj njihovih prehranjevalnih navad in tudi na njihov odnos do hrane. To se na primer kaže v številu skupaj zaužitih obrokov, prenašanju receptov iz generacije v generacijo ter pripravi najljubših jedi za svoje najbližje. Take navade lahko prispevajo k povečanju tveganja za debelost pri otrocih, in to precej bolj kot genetski dejavniki.
Vloga starih staršev pri zdravem prehranjevanju
Raziskave so pokazale, da je zelo pomembno, da so v strategije preprečevanja debelosti vključeni tudi stari starši. Slednji lahko staršem pomagajo pri vzgoji in svoje vnuke usmerjajo pri odgovornem prehranjevanju ter prepoznavanju lakote in sitosti, jim postavljajo meje in ponujajo zdravo hrano. Poleg tega jih lahko spodbujajo k redni telesni aktivnosti in odvračajo od slabih prehranjevalnih navad.
Večina študij, ki potrjujejo obstoj družinske nagnjenosti k debelosti, je bila opravljena v bogatih državah, predvsem v ZDA in Evropi. Zelo dobrodošlo bi bilo, če bi več študij opravili tudi v revnejših državah. Hkrati bi bilo treba natančneje preučiti, ali ugotovitev, da stari starši vplivajo na razvoj debelosti pri vnukih, velja tudi za pripadnike drugih rasnih skupin in etničnih skupnosti. Stari starši v različni delih sveta igrajo različne socialne in kulturne vloge pri vzgoji svojih vnukov. Če bi imeli na razpolago več podatkov, bi lahko oblikovali učinkovite programe za preprečevanje debelosti, pri katerih bi upoštevali ključno vlogo, ki jo pri tem igrajo babice in dedki. (The Conversation)
