Previdno s sladili: Kljub zmanjšani energijski vrednosti ti izdelki niso optimalna izbira

Prekomerno uživanje sladkorjev je eden ključnih javnozdravstvenih problemov našega časa, saj so s sladkorjem povezane številne nenalezljive bolezni, od kariesa do debelosti in od sladkorne do srčno-žilnih bolezni. Kar četrtna prostih sladkorjev v predelanih živilih je v brezalkoholnih pijačah. Te problematike se zavedajo tudi proizvajalci, zato preoblikujejo sestave pijač in na trg uvajajo nove izdelke z izboljšano sestavo. Ker pa zmanjševanje količine sladkorja vpliva na okus, proizvajalci ob tem pogosto posegajo tudi po sladilih. Sladkor lahko deloma ali v celoti nadomestijo s sladili, ob tem pa znižajo energijsko vrednost pijače in tako izpolnijo pričakovanja nekaterih potrošnikov. Toda izdelki s sladili kljub zmanjšani energijski vrednosti niso optimalna izbira, opozarjajo strokovnjaki za prehrano.

V obsežni raziskavi, katere izsledki so bili pred kratkim objavljeni v prestižni reviji Frontiers in Nutrition, so na Inštitutu za nutricionistiko ugotovili, da sta se tudi pri nas med letoma 2017 in 2020 izrazito povečali tako ponudba kot prodaja pijač s sladili. "V raziskavo smo zajeli kar 3914 brezalkoholnih pijač, ki so se v zadnjih letih tržile v Sloveniji, pri čemer smo upoštevali označeno sestavo razpoložljivih pijač in njihove tržne deleže. Delež pijač z dodanimi sladili je zrasel s 13 odstotkov v letu 2017 na 20 odstotkov v letu 2020, podoben trend pa so pokazali tudi prodajni podatki. Največje povečanje rabe sladil je bilo ugotovljeno pri energijskih pijačah - za kar 144 odstotkov. V brezalkoholnih pijačah so se najpogosteje uporabljale kombinacije različnih sladil, s čimer se želijo proizvajalci kar najbolj približati okusu običajnega sladkorja. V kombinaciji se uporabljajo predvsem acesulfam K, aspartam in saharin, samostojno pa so dodajali skoraj izključno steviol glikozide ali sukralozo. V nekatere pijače je bilo hkrati dodanih kar pet različnih sladil. Ugotovili smo tudi, da čeprav se zaradi vse večje ponudbe pijač s sladili zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, te še vedno prevladujejo, saj so v letu 2020 še vedno predstavljale več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač," je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Informacije o sladilih

V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pri skupnih prizadevanjih, da bi v prehrani prebivalcev Slovenije zmanjšali oziroma prilagodili energijski vnos in s tem vplivali na neugodno povečevanje debelosti, zamenjave sladkorjev z uporabo nehranilnih sladil ne vidijo kot del priporočenih javnozdravstvenih ukrepov. "Morebitni koristni učinki uživanja živil z nehranilnimi sladili so lahko kratkotrajni, še vedno pa vemo premalo o dolgotrajnih posledicah na zdravje odraslih in še posebej na zdravje otrok in mladostnikov. Prav pri njih bi morali biti zelo previdni glede učinkov uživanja nehranilnih sladil na razvoj okusa, izbire živil in nadzora nad vnosom hrane," izpostavlja dr. Urška Blaznik iz NIJZ.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pa ugotavljajo, da se potrošniki vedno bolj zavedajo, da so podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živila ključni vir informacij za pravilno nakupno odločitev, vendar jih pri tem lahko ovirata raznovrstnost ponudbe in pomanjkanje časa. Z brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš pa lahko izberejo bolj zdrava živila, ki so del uravnotežene prehrane, saj aplikacija hitro in preprosto v barvah semaforja prikaže, ali je živilo primerno za vsakodnevno uživanje ali pa ga moramo v prehrano vključevati le poredko oziroma v manjših količinah.

Aplikacijo VešKajJeš so letos nadgradili v več smereh. "V nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje - Dober tek Slovenija - smo kot enega od pomembnih ciljev izpostavili tudi zmanjševanje količine zaužitega sladkorja, brez nadomeščanja s sladili. Mobilna aplikacija VešKajJeš je zelo koristno dodatno orodje za potrošnike, ki poenostavlja izbiro ustreznejših živil," je poudarila dr. Katja Povhe Jemec iz ministrstva za zdravje.

Z zadnjo posodobitvijo gre aplikacija VešKajJeš še korak naprej, saj po novem omogoča tudi prikaz informacije o dodanih sladilih. Ob skeniranju takšnega izdelka se prikaže posebna ikona, ki pojasnjuje vsebnost sladil v živilu. Melita Kogovšek iz Zveze potrošnikov Slovenije je na predstavitvi posodobljene aplikacije povedala: "Že dolgo so na trgu prisotna sladila, ki se jih dandanes vse pogosteje dodaja živilom oziroma izdelkom, predvsem za nadomeščanje sladkorja. Najdemo jih v mnogih izdelkih, tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali, na primer v nekaterih vloženih rdečih pesah. Nadgradnja aplikacije VešKajJeš je zato več kot dobrodošla, saj se ob skeniranju črtne kode prikaže informacija, ali izdelek vsebuje sladila."

Za žejo je najboljša voda iz pipe

Že manjše spremembe v prehrani se obrestujejo. V pestri izbiri izdelkov na trgu lahko z aplikacijo VešKajJeš izdelke med seboj primerjate in izberete tiste z bolj ustrezno sestavo. "Veseli nas, da večina uporabnikov v bazi najde skenirani izdelek. Vendar pa se sestava izdelkov spreminja, hkrati pa se na trgu pojavljajo vedno novi in novi izdelki, zato je nemogoče, kljub naporu vseh soustvarjalcev aplikacije, da bi bili vsi v bazi. In tu pozivamo vse uporabnike, da nam posredujejo informacije o izdelkih, ki jih še ni v bazi, ali pa če je njihova sestava drugačna od tiste, kot jo prikaže VešKajJeš. Aplikacija ima vgrajeno posebno funkcijo, s katero nam uporabniki pošljejo fotografije takšnega živila. Gre za nekaj preprostih korakov, ki pa imajo velik pomen: izdelek bo po pregledu podatkov dodan v bazo in tako na voljo vsem uporabnikom. K soustvarjanju baze vabimo tudi proizvajalce in trgovce. Če želite, da bodo podatki o vaših izdelki popolni in redno ažurirani, nam jih posredujte," je k soustvarjanju baze VešKajJeš pozvala Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije, kjer pa poudarjajo, da je za žejo najboljša voda iz pipe, če pa že posegate po ustekleničenih brezalkoholnih pijačah, so najboljša izbira aromatizirane vode.