Britanska veriga prodajaln sendvičev in kave Pret a Manger je morala nedavno plačati denarno kazen v višini 930 tisoč evrov, ker je uslužbenka v eni od njenih londonskih poslovalnic pred dvema letoma obtičala zaprta v zamrzovalni komori. Preden so jo našli, je ženska dve uri in pol preživela na temperaturi minus 18 stopinj Celzija. Ko so jo rešili, so pri njej ugotovili simptome hipotermije oziroma podhladitve. Vodstvo podjetja se je uslužbenki seveda opravičilo in sporočilo, da se skupaj s proizvajalcem zamrzovalne komore trudi zagotoviti, da se to ne bi več ponovilo. To ni bilo prvič, da je nekdo ostal zaklenjen v taki zamrzovalni komori. Leta 2022 je v ZDA nekdo zaradi tega celo umrl.
Skrajno nizke temperature so zelo nevarne. Že po kratkotrajni izpostavljenosti takemu mrazu je lahko telo hudo prizadeto. Naša normalna telesna temperatura je okoli 37 stopinj Celzija. Spremeni se, ko se telo bori proti okužbi (tedaj temperatura naraste) ali ko je izpostavljeno mrazu. Eden od prvih odzivov telesa na padec temperature je začetek procesa, poimenovanega vazokonstrikcija. Gre za zmanjšanje premera krvnih žil, zaradi česar se zmanjša pretok krvi v izpostavljene dele telesa. Ta proces pomaga ohranjati normalno telesno temperaturo ter delovanje ključnih organov. Vazokonstrikcija pri temperaturah, nižjih od minus štiri stopinje Celzija, preprečuje tudi tvorbo ledenih kristalov v krvi.
Simulacije so pokazale, da bi lahko zdravi moški gol pri minus dvajset stopinj Celzija preživel dve uri in pol.
Ko telesna temperatura pade pod 35 stopinj Celzija, nastopi podhladitev. To pomeni, da telo ni več sposobno proizvajati dovolj toplote, da bi nadomestilo tisto, ki jo izgublja. V primeru dogodka, ki se je zgodil v bistroju Pret a Manger, je imel uslužbenec pri temperaturi minus 18 stopinj Celzija oblečene le kavbojke in majico s kratkimi rokavi. Ker telo večino toplote v okolico oddaja preko kože in z dihanjem, se lahko v takem okolju telesna temperatura že po nekaj minutah tako močno zniža, da sledi podhladitev.
Podhladitev ima tri faze. V prvi fazi se telesna temperatura zniža na 35 in vse do 32 stopinj Celzija. Prizadetemu začne srce hitreje biti, pospeši se mu srčni utrip in zviša krvni tlak, mišice pa se zaradi nenadzorovanega drgetanja napnejo. Vse to se dogaja zavoljo proizvajanja toplote. Podhlajeni čuti tudi potrebo po pogostejšem uriniranju, ker telo preusmerja kri v ledvice. Mogoči sta tudi zmedenost in zmanjšana sposobnost koordinacije. V drugi fazi se telesna temperatura zniža na 32 pa vse do 28 stopinj Celzija, vse telesne funkcije se začnejo upočasnjevati, drgetanje se ustavi. V tretji fazi telesna temperatura pade pod 28 stopinj Celzija in večina telesnih sistemov neha delovati. Večina prizadetih je do te faze že nezavestnih. Srčna funkcija upada, pljuča vse slabše delujejo, ker se zaradi slabe prekrvavitve v njih kopiči tekočina.
Raziskave kažejo, da se z vsakim padcem telesne temperature za pet stopinj Celzija za 1,6-krat poveča tveganje za poškodbe ali smrt. Točnih podatkov o tem, kako dolgo lahko človek preživi, če ostane zaprt v zamrzovalni komori, sicer ni, toda na podlagi poročil o dosedanjih primerih lahko sklepamo, da nekaj ur. Simulacije so pokazale, da bi lahko zdravi moški gol pri minus dvajset stopinjah Celzija preživel dve uri in pol. Če bi imel oblečeni dve plasti oblačil, bi se ta čas podaljšal na približno 15 ur.
Previdno pri ogrevanju telesa
Zmerno do hudo podhlajene ljudi je treba ogreti s pomočjo zunanjega vira, saj njihovo telo samo ni več sposobno proizvajati toplote. To lahko denimo storimo s kemičnimi grelnimi blazinicami, ki jih prizadetemu namestimo na glavo, vrat ali trup. V skrajnih primerih moramo v telesne telesne vnesti ogreto fiziološko tekočino. Zelo previdni bi morali biti pri nameščanju grelnih blazinic na ude ali namakanju prizadetega človeka v toplo vodo, saj lahko pri tem utrpi opekline, poveča pa se lahko tudi tveganje za smrt zaradi navala mrzle krvi v trup.
Nevarnosti mraza
• Podhladitev je tako nevarna, ker se stopnjuje počasi, prizadeti pa postaja vedno bolj zmeden in počasi izgublja zavest. Zmedenost, ki je posledica zniževanja telesne temperature, povzroči upad možganske funkcije. Včasih ljudi, ki umrejo zaradi hipotermije, najdejo gole ali skrite v majhnih, zaprtih prostorih (gre za samozaščitno vedenje, znano kot "terminalno vkopavanje" oziroma "sindrom potuhni se in umri"). Najverjetneje zato, ker so se trudili ogreti, medtem ko so se borili z mrazom.
• Odstranjevanje oblačil, ki mu pravimo paradoksno slačenje, sledi v zadnjih fazah podhladitve. Zgodi se, ker se krvne žile še zadnjič razširijo v obupanem poskusu, da bi prenesle kri v tkiva, da bi jih ogrela. Zaradi tega postane ljudem zelo vroče.
• Podhladitev hitreje nastopi v vodi, saj toplota v vodi 25-krat hitreje prehaja iz telesa.
• Na to, kako hitro nastopi podhladitev, vpliva tudi velikost telesa. Pri ljudeh z večjim odstotkom telesne maščobe presenetljivo obstaja večja nevarnost podhladitve, saj imajo večjo telesno površino, preko katere lahko izgubljajo toploto, ter manj mišične mase, ki z drgetanjem proizvaja toploto.
• Podhladitev hitreje doleti ženske kot moške.
• Čeprav podhladitev pri izpostavljenosti mrzlemu zraku običajno nastopi pozneje, lahko kroženje zraka povzroči, da nastopi prej. To se zgodi, ker nenehno gibanje zraka telesno toploto usmerja stran od površja kože.
Ko vam grozi podhladitev
Možnost, da ostanete ujeti v zamrzovalni komori, je sicer zelo majhna. Toda če se vseeno znajdete v situaciji, ko vam grozi podhladitev, boste imeli največ možnosti, da se izognete njenim posledicam, če boste upočasnili njeno stopnjevanje. To lahko storite tako, da si čim prej nadenete več plasti oblačil (ali drugih tkanin, ki jih boste imeli pri roki) ter s tem preprečite uhajanje toplote iz telesa.
Od ozeblin do omrzlin
Obstaja tudi tveganje za poškodbe tkiv - od ozeblin do omrzlin. Po polurni izpostavljenosti minus 18 stopinjam Celzija nastanejo na koži ozebline. To se zgodi, ker koža zamrzne. Če je človek še naprej izpostavljen mrazu, začnejo zamrzovati tudi globlja tkiva. Posledica tega je odmrtje tkiva, kar lahko vodi k izgubi prstov na rokah in nogah.
V zgodnjih fazah ozeblin je lahko zelo koristno gibanje. Toda ko nastopi podhladitev, ima lahko gibanje nasproten učinek, saj kri iz mrzlih udov zaradi njega prehaja nazaj v trup, s čemer tvegamo še večji padec telesne temperature. Gibanje lahko v drugi ali tretji fazi podhladitve zaradi tega navala mrzle krvi v trup celo poveča tveganje za smrt.
Podhlajenemu človeku lahko pomagamo tako, da ga ponovno ogrejemo. Pri milejših oblikah podhladitve običajno zadostuje, da človeka preprosto umaknemo z mraza, ga slečemo, če ima na sebi mokra oblačila, in ga oblečemo v več plasti toplih oblačil. Ponudimo mu toplo hrano in pijačo, ki njegovo telo oskrbita z energijo, ki jo potrebuje, da lahko z drgetanjem proizvaja toploto.
- Avtor prispevka je profesor
Adam Taylor, direktor Učnega centra za klinično anatomijo na britanski
Univerzi v Lancastru.
