Prečistimo si telo s kozarcem brezove vode

Elegantna breza je drevo prenove in kot takšna ima velik mitološki pomen, predvsem na severu Evrope in Azije. Povezana je s številnimi običaji. Na Finskem je nacionalno drevo, pri Rusih simbolizira pomlad in dekleta. Kelti so verjeli, da odvrača zlo in čarovnijo, zato so iz njenega lesa izdelovali zibelke. Je prinašalka svetlobe in je povezana z Luno in Soncem.

Zaradi značilne bele skorje navadno brezo (Betula pendula L.) vidimo že od daleč in je lepa popestritev gozdnih robov in travnikov. Jeseni se njeno listje obarva zlato rumeno, kar jo naredi še bolj markantno. Je listopadno drevo, visoka je od 15 pa tudi do 30 metrov. Njena bela skorja je gladka, in ko so drevesa mlada, jo lahko v trakovih luščimo. S starostjo in debeljenjem pa razpoka in takrat njeno razbrazdano deblo posivi.

Brezova skorja ima belo barvo, ker so njene plutaste celice obarvane z betulinom. Njene mlade vejice so tanke in povešene. Ima lepljive brste in kasneje rombaste liste z nažaganim listnim robom. Moški in ženski cvetovi so ločeni, oboji so v obliki mačic. Cveti od aprila do maja in alergikom povzroča obilo težav. Njeni plodovi (semena) so majčkeni, le dva milimetra veliki oreščki, ki jih raznaša veter, z njimi se breza tudi razmnožuje. Dočaka do sto let.

V zdravilne namene se uporabljajo listni popki, mlado listje, brezov sok in lubje. Za svojo zelo hitro rast potrebuje veliko vode, ki jo črpa iz tal. Brezovi mladi popki se nabirajo zelo zgodaj spomladi, marca, uporabimo pa jih lahko sveže ali posušene. Popke lahko uporabimo kot dodatek v "divjih" solatkah, prav tako mlado listje. Popki vsebujejo nekaj blagodejnih eteričnih olj, ne vsebujejo pa vitamina C, ki se razvije kasneje v listih. Liste nabiramo od aprila do junija. Trgamo največje popke in najmehkejše liste.

Čaj za izločanje seča

Iz popkov in lubja lahko naredimo čaj, ki ga ne smemo prevreti, temveč ga le prelijemo z vrelo vodo. Ta čaj pospešuje predvsem izločanje seča, kar je pomembno, kadar imamo v telesu preveč nakopičene vode zaradi motenj krvnega obtoka, blažjih težav z ledvicami in jetri. Ker pa se s povečanim izločanjem vode izloča tudi sečna kislina, nam olajša še bolečine v sklepih, ki so prisotne pri revmatičnih obolenjih in protinu. Prav tako se čisti in zdravi mehur. Koristi tudi sladkornim bolnikom.

Posušeni listi imajo prav tako močan čistilni učinek in so pomembna sestavina čajev, namenjenih zdravljenju in čiščenju ledvic, spiranju ledvičnega peska in mehurja, za splošno čiščenje organizma in kot pomoč pri hujšanju. Posušiti jih moramo temeljito in hitro, da ohranijo lepo zeleno barvo, in jih hraniti v suhem prostoru.

Uporaba čaja iz brezovih listov je lahko dolgotrajna in je varna, z zdravnikom pa naj se posvetujejo glede njegove uporabe ljudje, ki imajo zastoj vode zaradi šibkega srca in bolezni ledvic. Ker se ob uporabi čaja iz telesa izločajo velike količine seča, je prav tako pomembno, da popijemo še kak kozarec ali dva sveže vode dnevno, da nadomestimo precej izločene tekočine.

Kopel z brezovim listjem

Kadar imamo težave z nečisto kožo, lišaji, lahko pitje čistilnega čaja iz brezovih listov in koprive kombiniramo tudi s kopelmi, ki jih prav tako pripravimo z brezovim listjem, lahko pa dodamo še nekaj belega brezovega lubja. Brezova voda je odlična za spiranje lasišča in kože.

Tik preden breza začne poganjati nove liste, konec marca torej, so brezova drevesa še posebej sočna. Takrat lahko 50 centimetrov od tal v deblo naredimo do tri centimetre globoko luknjo, iz katere bo stekel svež, zelo čistilen brezov sok. Še bolj drevesu prijazno pa je, da mu odrežemo tanjšo vejo, na katero obesimo kanglico, v katero bo preko noči nateklo precej brezove vode. Temu soku oziroma vodi že od davnih časov pripisujejo posebno zdravilno moč.

Sok čisti kri in krepi organizem. Pijemo ga večkrat na dan, po nekaj požirkov, do dva decilitra (en kozarec) dnevno. Zelo učinkovito lajša težave sečnih poti in bolezni zaradi pomanjkanja vitamina C, uporaben je pri vodenici, vnetju dlesni in nečisti koži. Splošno očiščuje organizem, uporabljamo pa ga lahko tudi zunanje, saj je izvrsten za krepitev in rast las. S sokom se zdravi lasišče, odpravlja prhljaj in pomaga pri izpadanju las. Če bomo brezov sok pridobivali sami, je pomembno, da luknjo, ki smo jo naredili v brezo, ponovno zamašimo, najbolje s cepilno smolo, da se drevo ne izčrpa preveč.

Brezova voda

Če se vam zdi pridobivanje soka prevelik podvig, lahko v trgovinah poiščete ustekleničeno brezovo vodo, ki je največ pridobivajo v Skandinaviji. Je polna mineralov in mikrohranil, ki telesu vračajo vitalnost. Vsebuje fruktozo, glukozo, kalij, kalcij, fosfor, magnezij, cink, natrij, železo kot tudi sadne kisline in aminokisline ter vitamin C. Vse te sestavine imajo pomemben vpliv na telesno počutje. Iz breze pridobivajo sladilo, ki ga lahko uporabljajo tudi diabetiki, to je naravno sladilo ksilitol.

V vročih sončnih poletjih breza skozi liste absorbira in akumulira zaloge za naslednjo rastno sezono. Ko se jeseni dnevi ohlajajo in krajšajo, breza to čez poletje zbrano energijo spušča v korenine, kjer jo čez zimo hrani za nov pomladni zagon. Takrat se v koreninah shranjeni minerali in hranila ponovno zaženejo v sočno rast in to vitalnost lahko s kozarcem brezove vode zaužijemo tudi mi. Ne le za žejo, bolj za vitalnost, prečiščevanje telesa, pomaga še pri previsoki telesni teži, dobra je za prebavo in splošno dobro počutje. Brezova voda se pridobiva samo spomladi.