Vprašanje, kako na najboljši način uporabiti tehnologijo pri zadovoljevanju vsakdanjih potreb državljanov, je nenehno predmet razprav povsod po svetu, predvsem pa v ZDA, kjer namerava predsednik Joe Biden zdaj "prisluhniti znanosti". V ta namen je v vse svoje ekipe že vključil številne strokovnjake za obdelavo podatkov in tehnologe, poroča New Scientist.
Toda na tem področju čaka svet še veliko dela. "Največjih težav na svetu namreč ne bo mogoče rešiti brez podpore vlad in institucij, ki bodo resnično delovale v korist ljudi," opozarjata Tara Dawson McGuinness in Hana Schank, avtorici knjige z naslovom Power to the Public: The Promise of Public Interest Technology. Voditeljem po nujnem mnenju pri tem preprosto ne bi smelo spodleteti.
Toda cilj je ambiciozen, kajti vlade se lahko izneverijo svojim državljanom in pogosto se jim. Avtorici v knjigi ves čas zastavljata vprašanje, zakaj. McGuinnessova in Schankova imata ustrezne izkušnje s tega področja, saj obe sodelujeta v strokovni skupini, poimenovani New America, McGuinnessova pa je bila tudi članica Bidnove prehodne ekipe.
V knjigi, ki sta jo avtorici napisali v času pandemije novega koronavirusa, so nešteti vsi nedavni in pretekli uspehi in tudi neuspehi javne politike. Mnogim vladam denimo državljanom med pandemijo ni uspelo zagotoviti ključnih storitev - od zanesljivih sistemov testiranja in naročanja na cepljenje do finančne podpore podjetjem v času ustavitev javnega življenja.
Avtorici hkrati navajata grozljive primere, ko so oblasti vzpostavljale javne sisteme, ne da bi se pri tem s komerkoli posvetovale. Takemu primeru smo bili priča leta 2011, ko je Velika Britanija opustila svoja prizadevanja, da bi ustvarila najobsežnejši civilni računalniški sistem na svetu, v katerem bi združila vse podatke britanske nacionalne zdravstvene službe (NHS). Projekt, v katerega je bilo vloženih devet let truda in skoraj trinajst milijard evrov, velja za enega najdražjih fiaskov v zgodovini javnega sektorja.
Knjigo je na twitterju pohvalil tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama, čeprav je njegov zakon o zaščiti pacientov in dostopni zdravstveni oskrbi, s katerim se je v ZDA povečal obseg zavarovalnega kritja, deležen številnih kritik. Leta 2013 se je spletna stran tega sistema sesula samo dve uri po tem, ko je začela delovati. Do konca dneva je le šestim ljudem uspelo, da so si izbrali ustrezen program zdravstvenega zavarovanja.
Avtorici knjige trdita, da poznata formulo, s katero bi lahko stvari izboljšali: to je vzpostavitev sistema, ki temelji na resničnih potrebah ljudi in podatkih v realnem času in je osredotočen na rezultate, kar omogočal nenehno učenje in izboljševanje. Te ideje izvirajo iz zasebnega sektorja. "Če lahko kavarna Starbucks uporablja podatke, da bo bolje razume, kdaj si njene stranke zaželijo frappuccino, kakšne neskončne možnosti bi uporaba teh orodij zagotovila vladam in neprofitnim organizacijam."
Čeprav gre za naivno analogijo - ne nazadnje lahko napačno javno politiko merimo tudi v človeških življenjih, ne le v skodelicah kave - sta avtorici strastni zagovornici tako imenovane tehnologije v javnem interesu. Del teh idej izvira iz osemdesetih let preteklega stoletja, ko so se družbeni teoretiki spraševali, ali ne bi bilo bolje, če bi tehnologijo razvijali v skladu z resničnimi potrebami ljudi ter jo uporabljali v civilne namene in ne za nadzor. Če čas zavrtimo naprej, vsemu skupaj dodamo masovne podatke, družbene medije, umetno inteligenco in sisteme v realnem času, lahko jasno vidimo, kaj zmore tehnologija v javnem interesu.
Še bolj zanimive so zgodbe o uspehu, ki jih avtorici navajata v knjigi. Organizacija za pomoč ljudem z duševnimi težavami Crisis Text Line je bila leta 2013 v ZDA ustanovljena zato, da bi s SMS-sporočili dosegli mlade v stiski. Ti lahko 24 ur na dan s SMS-sporočili vzpostavijo stik z usposobljenimi svetovalci. Organizacija danes deluje tudi v Veliki Britaniji, Kanadi in na Irskem. Leta 2020 so njeni svetovalci pomagali približno 840 tisoč ljudem.
Čeprav tudi organizacija Crisis Text Line zbira podatke v realnem času, pa največjo ameriško zbirko podatkov o duševnem zdravju državljanov (s katero razpolagajo ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni ter nacionalni inštituti za zdravje) sestavljajo podatki, zbrani v okviru anket o duševnem zdravju. Svetovalci organizacije Crisis Text Line kljub temu dobro vedo, kdaj natančno so ljudje bolj ranljivi in katere emojije najstniki uporabljajo v najhujši stiski.
Toda preden bodo lahko svetovni voditelji začeli uporabljati ta nova orodja, morajo upoštevati dejstvo, ki ga McGuinnessova in Schankova v svoji knjigi ne omenjata, in sicer da na milijone ljudi, največkrat v revnih državah, velikokrat pa tudi nedaleč od Bele hiše, nima dostopa do niti najbolj preproste tehnologije, sklene New Scientist. (nr)
