Evropska komisija je ta teden predstavila svojo vizijo za evropsko "digitalno desetletje". Cilji digitalne preobrazbe Evrope za leto 2030 so osredotočeni na štiri glavna področja, to so znanje, digitalna infrastruktura, digitalizacija javnih storitev in digitalna preobrazba podjetij. Evropska unija namerava s tem prevzeti vodilno vlogo v današnji digitalni revoluciji. Če bi radi državljanom in podjetjem omogočili, da s pomočjo tehnologije zgradijo uspešnejšo in bolj vključujočo družbo, potrebujemo odprte in konkurenčne trge. Podjetja vseh velikosti morajo imeti enake možnosti za inoviranje in ponujanje svojih proizvodov in storitev potrošnikom.
Širše gledano, digitalizacija je danes ključ do izgradnje gospodarske in družbene prožnosti ter uveljavljanja vpliva v svetu. Našo skupno prihodnost že krojijo digitalne tehnologije. V svetu, ki ga zaznamuje geopolitična tekma za tehnološki primat, moramo poskrbeti za to, da se bo evropska vizija digitalizacije, zasnovana na odprtih družbah, vladavini prava in temeljnih svoboščinah, izkazala za uspešnejšo od vizije avtoritarnih sistemov, za katere je digitalna tehnologija zgolj orodje za izvajanje nadzora in represije.
Evropska unija lahko s krepitvijo lastnih zmogljivosti prispeva k učinkovitejši digitalni preobrazbi sveta. Da bo evropsko digitalno desetletje uspešno, bo morala EU skovati močna zavezništva in vzpostaviti tesno sodelovanje s podobno mislečimi državami tako na bilateralni kot na multilateralni ravni. Kajti če želimo požeti vse koristi tehnoloških inovacij, mora naše digitalno gospodarstvo ostati odprto, kar bo omogočilo prost pretok investicij. Nujno bo še tesnejše mednarodno tehnološko sodelovanje, ne glede na to, ali bomo tehnologijo uporabljali za iskanje digitalnih rešitev v zdravstvu, za boj proti terorizmu, preprečevanje podnebnih sprememb in varovanje biotske raznovrstnosti ali za napovedovanje naravnih katastrof in prihodnjih pandemij.
Toda digitalizacija prinaša tudi velika tveganja, od množičnega nadzora in kibernetskih napadov na ključno infrastrukturo do organiziranega razširjanja dezinformacij, katerega cilj sta depolarizacija družb in spodkopavanje demokracije. To pomeni, da moramo poiskati ravnovesje med odprtostjo ter našimi temeljnimi interesi in vrednotami. Pri tem bi se morali držati treh temeljnih načel: enaki konkurenčni pogoji za vse udeležence na digitalnih trgih, varnost v kibernetskem prostoru in spletna svoboda (vključno z zaščito pravice do svobode izražanja in zbiranja ter zaščito pred diskriminacijo in kršitvami pravice do zasebnosti).
Odločeni, da okrepimo bilateralne odnose EU, določimo jasnejše standarde in vzpostavimo prožnejše digitalne dobavne verige, smo administraciji ameriškega predsednika Josepha Bidna že posredovali predlog za ustanovitev skupnega sveta za trgovino in tehnologijo.
Ohranitev varnega odprtega interneta zahteva razvoj bolj vključujočega modela multilateralizma
Evropska unija si hkrati prizadeva oblikovati globalno koalicijo s skupno vizijo na človeka osredotočene digitalizacije. Povezati se moramo z vsemi, ki so pripravljeni sodelovati pri učinkovitem demokratičnem upravljanju tehnologije in digitalnega gospodarstva. Taka koalicija bi morala biti odprta za vse, ki se zavzemajo za odprti, decentralizirani model interneta, za načela poštenega ravnanja na digitalnih trgih, varnost v kibernetskem prostoru in za individualne svoboščine na spletu.
Če bomo sodelovali, bomo lahko na podlagi skupnih vrednot postavili standarde za umetno inteligenco in druge nove tehnologije, poželi sadove svojih inovacij in zgradili močnejšo zaščito pred kibernetskimi napadi. Koalicija podobno mislečih partnerjev bi lahko omogočila, da bi medsebojna odvisnost naših digitalnih dobavnih verig postala vir varnosti in prožnosti, ne dodatno tveganje.
Evropska unija bo zato kmalu predlagala pobudo, ki bo vključevala finančne vire in tehnično pomoč, da bi pomagala svojim partnericam oblikovati lastne okvirje digitalnega upravljanja, tudi na področjih, kot sta kibernetska varnost in varovanje podatkov. Ta prizadevanja bi lahko podprl novi Sklad za digitalno povezanost; skupaj s partnerji bomo v prihodnjih mesecih preučili izvedljivost teh idej.
Ohranitev varnega odprtega interneta zahteva razvoj bolj vključujočega modela multilateralizma, ki ne bo povezoval samo vlad, ampak tudi predstavnike civilne družbe, zasebnega sektorja in znanosti. Ta model je lahko osnova za naše delovanje v okviru mednarodnih organizacij, od Združenih narodov in Svetovne trgovinske organizacije do Mednarodne unije za telekomunikacije, z njim bi zagotovili, da mednarodna pravila služijo svojemu namenu. {api_embed_photo_R30}644322{/api_embed_photo_R30}
Skupna načela nas bodo vodila pri uresničevanju naših prizadevanj, da bi zagotovili čim bolj na človeka osredotočeno digitalno preobrazbo, v okviru katere bomo maksimirali koristi tehnologije in minimizirali tveganja, ki jih prinaša. Evropa se bo v kibernetskem prostoru in fizičnem svetu še naprej zavzemala za osnovne globalne vrednote. V leta 1948 sprejeti Splošni deklaraciji o človekovih pravicah so očrtane osnovne človekove pravice, vključno s pravico do osebnega dostojanstva, zasebnosti in nediskriminacije, kakor tudi svoboda izražanja in veroizpovedi. Naša skupna dolžnost je poskrbeti za to, da bo digitalna revolucija izpolnila to obljubo.
* Margrethe Vestager je izvršna podpredsednica Evropske komisije in komisarska za konkurenco, odgovorna za strategijo Evropa, pripravljena na digitalno dobo. Josep Borrell je visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik Evropske komisije, pristojen za zagotavljanje močnejše vloge Evrope v svetu.
Project Syndicate
Obiščite spletno stran brez oglasov.
