Katere bolezni dihal je pričakovati to zimo in kako se lahko zaščitimo

NR
20.11.2022 03:26

Da bi zajezili širjenje respiratornih virusov, bi morali še naprej izvajati ukrepe, kot so redno prezračevanje prostorov, uporaba zaščitnih mask in dosledno umivanje rok.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Okužb s sezonskimi virusi utegne biti letos precej več predvsem zaradi zmanjšane imunosti, ki je posledica neizpostavljenosti virusom v času ustavitev javnega življenja.
Sašo Bizjak

Medtem ko so dnevi na severni polobli vse krajši in vedno bolj mrzli, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da nam v prihodnjih mesecih grozi pravi cunami nalezljivih respiratornih obolenj. Zdravstveni sistemi nekaterih držav so že pod pritiskom zaradi izbruhov sezonskih bolezni, kot sta gripa in respiratorni sincicijski virus (RSV). Če se jima bo pridružil tudi obsežen val primerov covida-19, bi se lahko soočili z novo javnozdravstveno katastrofo. Nekateri tej grožnji pravijo "trojna epidemija", v prispevku za The Conversation opozarja Adam Kleczkowski, profesor matematike in statistike na škotski univerzi Strathclyde. Toda kaj lahko v resnici lahko pričakujemo to zimo? Da bi odgovorili na to vprašanje, se moramo najprej seznaniti s preteklimi in trenutnimi trendi glede najpogostejših zimskih prehladnih obolenj.

Covid-19

Začnimo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča koronavirusno bolezen oziroma covid-19. Večina evropskih držav je do zdaj prestala več epidemičnih valov covida-19, katerih gonilna sila je bila kombinacija vedenjskih sprememb, pojavljanja vedno novih različic in usihanja imunosti.

V nasprotju s hudim izbruhom, ki smo mu bili priča preteklo zimo, so bili zadnji valovi razmeroma šibki. In kljub začetnim bojaznim, da nas utegne tudi to zimo doleteti hud val, se število primerov covida-19 trenutno zmanjšuje. Toda pandemije še ni konec in skoraj nemogoče je napovedati, kako se bo odvijala v prihodnje.

Za zdaj obstajajo mešani dokazi o tem, ali covid-19 ljudi huje prizadene v mrzlem vremenu. Toda pozimi se ljudje več zadržujejo v zaprtih prostorih, ki so manj prezračevani, zato se virusi v njih hitreje širijo. Ob optimističnem scenarija bo to zimo sledilo več manjših izbruhov covida-19, saj bo ta postal del velike družine endemičnih nalezljivih bolezni.

Gonilna sila preteklih valov covida-19 so bile prevladujoče različice - alfa in delta v letih 2020 in 2021 ter omikron v letih 2021 in 2022. Tokrat po svetu kroži množica različnih "potomcev" omikrona, izbruhi okužb pa v različnih državah dosegajo vrhunec v različnih obdobjih. Toda če bi se to zimo pojavila nova zelo nalezljiva različica tega virusa, lahko povzroči nov velik val okužb.

Gripa

Sezonska gripa je nalezljiva respiratorna bolezen, ki jo povzročajo štirje virusi. Najpogostejša med njimi sta virusa influence A in B, ki lahko zlasti pri pripadnikih ranljivih skupin povzročita hude zdravstvene zaplete, zaradi katerih je včasih nujna hospitalizacija. Gripa je bolezen, ki se pri nas pojavlja v glavnem v zimskih mesecih. To lahko deloma pripišemo dejstvu, da ljudje pozimi več časa preživijo v zaprtih prostorih. Hkrati se zdi, da imajo virusi gripe raje nizke temperature in tudi nizko zračno vlažnost.

Tako kot pri covidu-19 tudi pri gripi vedno nove izbruhe okužb poganjajo usihajoča imunost in razvoj vedno novih različic virusa. Sezona gripe se običajno začne novembra, število primerov pa doseže vrhunec enkrat od decembra do marca. Kakšno leto so lahko izbruhi še posebno hudi.

Gripa se na nefarmacevtske intervencije, vključno z ustavljanjem javnega življenja in obvezno uporabo zaščitnih mask, odziva enako kot covid-19. Pozimi 2020/21 je bilo število primerov gripe zelo nizko. Bolezen se je nato lansko zimsko sezono vrnila, vendar je bilo število okužb še vedno omejeno.

Strokovnjake zdaj skrbi, da je daljše obdobje neizpostavljenosti gripi povzročilo nastanek "imunske vrzeli", zaradi česar utegnemo biti letos še posebno dovzetni zanjo.

V Avstraliji so bili preteklo zimo priča najhujši epidemiji gripe po petih letih. Tej se je pridružil še precej obsežen val covida-19. Za zdaj sicer še ni mogoče natančno napovedati, kaj se bo to zimo dogajalo na severni polobli, toda iz Velike Britanije že poročajo o izbruhu gripe, ki je nastopil prej in je precej obsežnejši od tistih pred pandemijo covida-19.

Respiratorni sincicijski virus (RSV)

Respiratorni sincicijski virus (RSV) je običajen zimski virus, ki po navadi povzroča lažjo obliko prehlada s kašljem. Toda včasih se vnetje z zgornjih dihal razširi na spodnje dihalne poti ter zlasti pri majhnih otrocih povzroči resne bolezni, kot sta bronhiolitis in pljučnica, posledici katerih sta lahko dihalna stiska in odpoved dihanja.

Pred pandemijo covida-19 se je RSV pojavljal sezonsko, predvsem na začetku zime. Po premoru pozimi 2020/21 so veliko primerov RSV zabeležili tudi zunaj sezone, torej poleti 2021. Ta nenavadni vzorec je najverjetneje prav tako posledica zmanjšane imunosti.

RSV se je letos znova pojavil v skladu s sezonskim vzorcem, le da smo to jesen že priča visokemu številu hospitalizacij.

Virusi navadnega prehlada

Navadni prehlad povzroča cela vrsta patogenov, vključno z rinovirusi, enterovirusi in drugimi koronavirusi. Tako kot virusi gripe se tudi drugi, manj nevarni koronavirusi po navadi pojavijo novembra, število okužb pa doseže vrhunec med januarjem in marcem. Število okužb z rinovirusi in enterovirusi je običajno najvišje jeseni.

Lanska sezona okužb z rinovirusi je bila podobna predpandemičnim, medtem ko smo letos priča višjim številkam. Okužba z rinovirusi običajno poteka blago, večina ljudi po njej hitro okreva. Toda pri ljudeh iz ranljivih skupin se lahko razvije v hujšo bolezen, zaradi katere velikokrat potrebujejo hospitalizacijo, s tem pa se precej poveča pritisk na bolnišnice.

Kako se lahko zaščitimo

Naše zdravstvo bo najverjetneje tudi to zimo pod velikim pritiskom zaradi respiratornih virusov. Število okužb s sezonskimi virusi utegne biti letos precej višje predvsem zaradi zmanjšane imunosti, ki je posledica neizpostavljenosti virusom v času ustavitev javnega življenja v preteklih dveh letih. Poleg tega raziskave kažejo, da okužbe s covidom-19 najverjetneje slabo vplivajo na odpornost ljudi, zato utegnejo biti izpostavljeni večji nevarnosti okužb z drugimi virusi.

Da bi zajezili širjenje respiratornih virusov, bi morali še naprej izvajati ukrepe, kot so redno prezračevanje prostorov, uporaba zaščitnih mask in dosledno umivanje rok. Priporočljivo je tudi, da okrepimo svoj imunski sistem, denimo z zdravo in uravnoteženo prehrano ter rednim gibanjem.

Pomembno orožje za preprečevanje hudih potekov bolezni bo tudi to zimo cepljenje. Cepiva proti covidu-19 in gripi so že na voljo, za RSV ali druge običajne viruse prehlada pa žal še ne. (nr)

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta