Kdaj pa ste vi imeli prvi mobilni telefon?

Poskusimo si predstavljati dan brez vsaj enega telefonskega klica preko mobilnika ali brez pritiska na katero od uporabnih aplikacij na njegovem ekranu; uporaba teh že nadomešča številne druge naprave. Kje najdete vremensko napoved? Ali nosite ročno uro? Koliko telefonskih številk znate na pamet? Večkrat fotografirate s prenosnim telefonom ali s fotoaparatom? Ta danes žepna naprava je spremenila celo vrsto vzorcev našega obnašanja, celo bonton. In to kljub temu, da je to tehnologija, ki je v naša življenja vstopila šele pred tremi desetletji; pri večini od nas celo precej kasneje. Hoteli ali ne, postala je neizogiben del našega vsakdana.

Kratek sprehod po mobipreteklosti

Kakšno pot ima za seboj tehnološki dosežek brez primere, prikazuje razstava Tehniškega muzeja Slovenije v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Poimenovali so jo Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji. Med ogledom razstavne zbirke lahko spremljamo njen razvoj od prvotnih zametkov do danes, tako v svetovnem merilu kot v našem prostoru. Na ogled so mobilni telefoni iz različnih obdobij, bazna postaja, avtomat za nakup mobi kartic, različna dokumentacija in oglaševalski materiali. Sprehod po zanimivi mobipreteklosti s korakom v sedanjost je gotovo poslastica za tehnološke navdušence.

Prvo generacijo evropskih brezžičnih telefonov NMT (Nordic Mobile Telephony) so razvili v skandinavskih državah, kjer je bilo na redko poseljenih območjih mobilno omrežje ceneje vzpostaviti kot pa stacionarno. Prvi telefoni so bili veliki, težki in so potrošili zelo veliko energije. Ta sistem je nadomestil nam že bolj znan GSM (Global System for Mobile Communications), ki ga je nadgradil GPRS. Sledili sta tehnologiji UMTS (Univerzalni mobilni telekomunikacijski sistem) in LTE (Long Term Evolution), znani kot 3G in 4G. Od lanskega leta pa je tudi pri nas že dostopna peta generacija mobilnih omrežij 5G.

Kdaj je mobi postal več kot telefon?

"Osrednji del večplastne razstave govori o razvoju mobilnih telekomunikacij v 30-letnem obdobju, vzporedno pa želimo predstaviti, kako so mobilni telefoni v sorazmerno kratkem času postali nepogrešljiv del vseh nas," prikazano opisuje vodja projekta Estera Cerar, ki je avtorica razstave skupaj z Ajdo Kozjek. "Obiskovalcem želimo prikazati vpliv mobilne tehnologije na naša življenja, kako so se s povečevanjem uporabe mobilnih telefonov spremenili vzorci obnašanja in komunikacije, ter poleg številih prednosti novih tehnologij opozoriti tudi na negativne posledice, ki jih vse to prinaša." Dodaja, da se vedno soočajo s posebnim izzivom, ko se lotevajo priprave razstav, ki vključujejo nove tehnologije, tako tudi tokrat.

"Na tej razstavi se še vidi razvoj samih aparatov, kaj zmorejo oziroma so zmogli. Na primer, s katerim telefonom si lahko že poslal SMS, kateri so že omogočali prenos podatkov, videotelefonijo, možnost uporabe interneta in elektronske pošte, TV-prenos v živo in podobno. Medtem ko so si današnji pametni telefoni ne glede na znamko podobni, spreminja oziroma nadgrajuje se le programska oprema."

Pri pripravi so sodelovali s strokovnjaki iz Telekoma Slovenije, ki so spremembe in uvedbe novih tehnologij doživljali v svojem poklicnem in zasebnem življenju. Tako so tudi njihova pričevanja eden zanimivejših delov razstave. Nekaj predmetov jim je posodil Muzej računalništva, podjetje Zeos pa je prispevalo informacije o recikliranju odpadnih telefonov.

Slovenski velikan

Edini mobilni telefon, razvit v Sloveniji, za današnje razmere velikanski, je iskra wanderer, lahko bi rekli, da je eden osrednjih eksponatov, ki pritegnejo obiskovalce. "Mobilni telefon Iskra Wanderer je plod razvoja strokovnjakov, zaposlenih v Iskri Elektrozvezah, Telemobilu, d.o.o., v sodelovanju z italijanskim partnerjem. O njegovem nastanku nam je pripovedoval eden od njegovih razvijalcev, gospod Leopold Šolc, ki je o tem napisal tudi prispevek za katalog, ki je izšel ob razstavi. V času svojega službovanja v Mobitelu je zbral tudi zbirko različnih NMT- in GSM-aparatov, ki nam jo je Telekom Slovenije ob tej priliki predal v muzej," pripoveduje avtorica razstave.

Iskra wanderer nosi letnico 1992, zasnovan pa je bil tako, da se ga je lahko vgradilo v vozilo, in ker je imel lastno napajanje, je bil primeren tudi kot prenosni telefon. Istega leta so poslali prvo SMS-sporočilo v Evropi iz računalnika na mobilni telefon. In šele deset let kasneje smo začeli pošiljati MMS-je, torej tudi slike, zvok in video posnetke.

Halo! Kje si?

S simpatičnim imenom razstave o treh desetletjih mobilne telefonije pri nas, so želeli opozoriti na dejstvo, da so se spremenili tudi vzorci oglašanja po telefonu, še pojasni Estera Cerar. "Ko smo imeli le stacionarne telefone, je bilo čisto logično, kje si. V času mobilne telefonije pa ljudje najprej vprašajo, kje si in ali te motijo." Na vprašanje, ali se je po njenem mnenju naš planet že spremenil v ene velike možgane, tako kot je to napovedal znanstvenik Nikola Tesla, pa odgovarja, da mogoče se bo to zgodilo kdaj v prihodnosti.

O napredku na področju mobilnih telekomunikacij in njihovem vplivu na družbo je ob odprtju razstave, ki bo na ogled do konca prihodnjega leta, razmišljala tudi direktorica Tehnološkega muzeja Slovenije Barbara Juršič. "Mobilne telekomunikacije so nas postavile pred izziv - zaradi njih brez dvoma lahko komuniciramo bolje, hitreje in učinkoviteje, vprašanje pa je, ali nam bo uspelo še naprej pristno komunicirati med seboj. Na to naj si odgovori vsak sam. Vse bolj je tudi jasno, da lahko svetovni fenomen družbenih omrežij, ki nas je povezal v globalno vas, usodno vpliva na osebne, kulturološke, gospodarske in celo politične razmere neke družbe." Saj ne le pozitivne plati novosti, prostor za razmislek in razpravo moramo dopustiti tudi, ko gre za morebitne pasti razvoja.

Za telefon 14 tisoč nemških mark

Na razstavi izveš tudi, koliko so stali prvi NMT- in GSM-telefoni, naročnina in pogovori, oziroma kolikšen procent povprečne plače smo takrat odšteli zanje. V Sloveniji so PTT-podjetja začela oglaševati in pridobivati prve naročnike za Mobitel že leta 1989. Cena je bila zasoljena - 99.400 din oziroma 14.200 takratnih nemških mark. Na voljo pa je bilo 600 "priključkov". Pri nas so mobilni telefoni postali izrazito cenovno dostopni leta 1998, ko je Mobitel uvedel sistem GSM in s tem blagovno znamko Mobi za klicanje s pomočjo vnaprej kupljenih kartic. Tako je bilo, za primerjavo, leta 1993 v Sloveniji 7060 "priključkov", leta 1998 že 190.611, leta 2020 pa prek 2,5 milijona.

V Sloveniji je prvo javno mobilno omrežje nastalo po zaslugi Združenja PTT-organizacij Slovenije, ki je ustanovilo družbo Mobitel, tako se je imenovalo tudi omrežje. Trg mobilne telefonije se je liberaliziral konec devetdesetih let, ko je pri nas leta 1999 na trg vstopila družba Simobil. Tretji operater je bil Vega, sledil je Tušmobil, danes pa so največji operaterji Telekom Slovenije, A1 Slovenija in Telemach. Storitve mobilne telefonije ponujajo še T-2, Bob, Spar Mobil, Hip mobil, HoT - Hofer Telekom, Me2 in SoftNET mobil.

Vizionar Nikola Tesla

"Z neizogibnim razvojem brezžičnih komunikacij se bo celoten planet spremenil v velike možgane. Z drugimi ljudmi bomo lahko ne glede na razdaljo med nami govorili kjerkoli, kadarkoli. Telefonija in televizija bosta napredovali tako, da bomo druge lahko ne le slišali, temveč tudi videli, kot bi bili čisto blizu, pa vendar bodo na tisoče kilometrov stran. Tehnologija bo obenem postala tako kompaktna, da bo tovrstno telefonsko napravo mogoče nositi v prsnem žepu," je pred skoraj sto leti zapisal znanstvenik, izumitelj in vizionar Nikola Tesla, česar se spomnijo tudi v sklopu muzejske razstave.