Kdaj pospraviti vrtnine, da ne bo prezgodaj ali prepozno

Jesen je vedno čas spravila pridelka, ko se nam celoletno delo povrne s polnimi košarami, policami in hladilnikom. Mnogi se bojijo, da jih bo prehitel mraz. Ne zavedajo se, da številne vrtnine mraz še obogati s koristnimi snovmi. Kdaj se torej lotiti spravila in shranjevanja? Upam, da vsi veste, da plodovke pri temperaturah pod 10 °C prenehajo nastavljati nove cvetove in tudi njihovi plodovi nimajo več veliko koristnega v sebi. Plodovke so za letos svojo nalogo že opravile. Tudi v rastlinjakih je paradižnik in papriko najbolje pospraviti ter nasaditi čim več zimskih vrtnin.

Solatnice na vrtu

Solatnice so še vedno pomemben del zelenjavnega vrta. Zanimivo je, da prenesejo bolj nizke temperature, kot mnogi menijo. Solatnic ni smiselno hraniti dolgo, zato je dobro vedeti, koliko mraza prenesejo.

Ko govorimo o nizkih temperaturah, je treba vedeti tudi, kdaj in kako bo mrzlo. Če je celo noč pod ničlo, se stvari lotimo drugače drugače, kakor če se ohladi komaj zjutraj. Pri daljših nizkih temperaturah solatnice pokrivamo že pri minus 1 °C, pri jutranjih pa šele pri minus 3 do minus 5 °C.

Prav tako pa je včasih dobro solatnice čez dan še odkrivati, saj prekrite nimajo toliko vitaminov in mineralov, list je pogosto mehak, slabšega okusa. Zato naj bodo agrokoprene rešitev šele takrat, ko je zares mrzlo. Ta čas je prav zdaj, noči so enkrat premrzle, drugič ni potrebno pokrivanje, sončni dnevi so pretopli.

Menim, da je solate bolje počasi pojesti kot jih pokrivati. Lahko pa jim še nekaj časa pomagate tudi tako, da jih krepite s pripravki, ki vsebujejo morske alge, kar dvakrat tedensko jih lahko z njimi poškropite, ali pa doma narejenim pripravkom iz baldrijana ali ognjičevih cvetov.

Zanimivo je, da je med vsemi solatnicami na nizke temperature najbolj občutljiva pravzaprav endivija, skoraj bolj kot krhkolistna solata. Obe pa povsem dobro uspevata tudi brez prekrivanja do minus 1 °C.

Koliko bodo solatnice zdržale, pa je odvisno tudi od tega, katere sorte rastejo na gredicah.

Najprej pospravite krhkolistne glavnate sorte solate. A tudi pri njih je pomembno, katere sorte ste sejali. Bistra, pa tudi belokriška, obe sorti sta povsem slovenski, prihajata s slovenskih kmetij. Tam se gospodinje običajno niso ukvarjale z letnimi in zimskimi sortami. Bistra je celo prezimna sorta, belokriška pa prav tako prezimi v toplejših krajih. Zato obe sorti preneseta veliko mraza, tudi do minus 5 °C. Torej ostaneta na vrtu najdlje.

Ostale kristalke pospravite hitreje. Prav posebej je občutljiv nov, romanski tip solat. Nekoliko več prenesejo rozetaste (batavia, gentila tip) in mehkolistne sorte, ki pa jih na naših vrtovih ni veliko. Med endivijami je najbolj občutljiva eskariol rumena, ki jo pravzaprav prekrijemo že pri prvih napovedih mraza. Prav za poznojesensko pridelovanje pa je namenjena eskariol zelena, ki ostane zelo dolgo sveža in predvsem zdrava tudi pri nizkih temperaturah (-5 °C).

Zato ne iščite različnih načinov, kako endivijo in radič shraniti zavita v časopis v kleti, vsaj do decembra zagotovo ne.

Šele zdaj pridejo na vrsto radiči. Na mraz so najbolj občutljivi štrucar ali sladkorni radič, sorti bianco di milano (nekoč milanski) in pan di zuccero. Ta je ponekod že utrpel poškodbe. Najbolj poznana palla rossa prenese veliko mraza. Pravzaprav lahko celo pomrzne, pa bo med zunaj že rjavimi, črnimi listi še vedno skrita krhka, rdeča glavica. Zato ga ne prekrivajte z agrokopreno.

Nekateri ste že opazili, da se zdaj za imeni sorte pojavljajo še številke, in se sprašujete, kaj to pomeni. Nižja številka je, krajšo vegetacijo ima, prej naredi glavice. Tisti z višjimi številkami prenesejo tudi več mraza. Največ od letnih sort radiča pa preneseta bianca invernale (palla bianca nekoč) in seveda variegata di castelfranco (še do pred kratkim samo castelfranco), ki je skoraj prezimna. Obe sorti sta do februarja skoraj vedno povsem brez težav na vrtu. Odvisno od leta pa nas potem marca že razveselijo prezimne sorte verona, treviški radič, tržaški solatnik, katalonski radič …

Kot vidite, se je treba nekoliko potruditi, pa imate svežo, s tem pa tudi zdravo solato z vrta na mizi skoraj celo zimo.

Letos je treba upoštevati tudi, da so rastline v boju z nizkimi temperaturami že utrujene. Zato veliko več ne bodo prenesle. Pokrivanje lahko povzroči gnitje. Alge bodo deloma pomagale, če pa imate rastlinjake, je najbolje rastline kar s koreninami vred skupaj s čim več zemlje prestaviti (presaditi) v rastlinjak. Tam pa ne pozabite na zalivanje, posebno odraslih presajenih rastlin.

Korenovke in gomoljnice

Tudi pri spravilu korenovk je smiselno vrstni red spravil prilagoditi odpornosti (ali neodpornosti) na mraz. Najbolj občutljiva je seveda mesečna redkvica, ki jo lahko sejemo tudi jeseni. Ta kar hitro prične pokati in gniti ali pa se koreni ne odebelijo. Nekje pri minus 1 °C je njena vegetacija že prizadeta, zato jo ob prvih temperaturah pod ničlo prekrijte, a tudi čim prej pospravite.

Naslednjo pospravite tudi poletno redkev, najpogosteje je to črna. Dobro pa je vedeti, da bele redkve prenesejo še manj mraza. Obe redkvi pa lahko izpuljeni hranite v kleti še nekaj časa. Le listja ne porežite povsem do korena, ampak tako, da boste pustili pol centimetra listnih pecljev na korenih.

Za redkvijo pospravite rdečo peso. Manjši gomolji prenesejo nekaj nižje temperature, večji pa še manj. Vedno je dobro, da je korene pospravimo po prvem mrazu, saj imajo še boljši okus, a ne čakajte predolgo.

Veliko več preneseta strniščna repa in podzemna koleraba, vse do zmrzovanja zemlje ju še lahko pulite, zato se s spravilom ne mudi. Bolje je, da se ohladi do ničle, ko ju pospravite. Več koristnih snovi bodo listi poslali v korene, boljšega okusa bodo.

Korenček pri nas pogosto celo že prezimi, včasih je smiselno na rastišče nasuti 20 do 30 centimetrov slame in listja in lahko čaka skoraj do pomladi. Samo voda ne sme stati na gredici. Zato ga pospravimo zadnjega.

Ostale vrtnine

Mnogi še vedno ne vedo, a blitva (mangold) na vrtu prezimi. Zato to vrtnino "skladiščimo" kar na gredicah. Prav tako pustimo na vrtu in sproti celo zimo uporabljamo tudi peteršilj. Manj pa je znano, da brez težav prezimita tudi pastinak in celo zelena. No, pri zeleni je treba vedeti, da prezimijo samo manjši gomolji s premerom 10 do 15 centimetrov. Večje gomolje je treba pospraviti takoj, ko prične zemlja zmrzovati. Za nekaj časa pomaga tudi prekrivanje s slamo ali listjem.

Še por je nekoliko bolj zapletena vrtnina. Imamo prezimne sorte, take, ki ostanejo na vrtu dolgo v zimo, in take, ki ob nizkih nočnih temperaturah, posebej, če jim sledijo toplejši dnevi, hitro propadejo. Zato morate vedeti, kaj ste sadili. Najpogosteje neprezimijo sorte, ki imajo svetlejše, rumeno zelene liste, lažno obeljeno steblo pa je visoko in tanko. Med sortami je to domači dolgi, a vrtnarji prodajajo tudi sadike drugih neprezimnih sort in hibridov. Najbolje prezimijo vedno tisti, ki imajo nizko, debelo lažno steblo, listi pa so skoraj modro zeleni oziroma temno zeleni.

Med sortami, katerih seme dobimo tudi na policah trgovin, je to sorta carentan. Sorta elefant prezimi v toplejših krajih, tudi v bolj milih zimah, popolnoma prezimna pa ni. Ponovno torej morate vedeti, kaj ste sejali oziroma sadili.

Ohrovt, brokoli, cvetača, zelje

Brstični in listnati ohrovt prezimita brez težav. Pa tudi glavnati ohrovt s krajšimi obdobji temperatur pod minus 5 °C nima težav.

Brokoli in cvetačo prekrijte že pri prvih najavah mraza, če že imata rože.

Rdeče zelje prenese veliko več kot belo. Obe vrtnini pa vzdržita do minus 3 °C brez večjih težav. Vendar je ponovno treba vedeti, da sorte s kratko vegetacijo prenesejo manj kot tiste z dolgo.