Kdo ju ne pozna? Maček Muri in muca Maca za otroke do devetdesetega leta

Maček Muri ni navadna mačka; je mačka, ki piše pesmi in zgodbe v Mačjo knjigo, je povedala že tisočim otroškim ušesom in zatem začela peti. "Na na naj, naj naj naj naj naj. Nana naj naj naj naj, nana naj naj naj naj naj." Ob tem je vihravo zamahnila z dolgim slapom živo oranžne grive in ta - kot bi zaživela sama zase, je zaplapolala ob zvokih kitare. Vsi smo poznali in vsi jih poznajo: mačka Murija, muco Maco in Neco Falk. Slovenski glasbeni fenomen, projekt, ki so ga ustvarili pesnik in pisatelj Kajetan Kovič, skladatelj Jerko Novak in pevka Neca Falk. Pred letom 1979 je bil maček Muri knjižni junak kot mnogi drugi. Potem pa je v slogu velikih šampionov prekašal vse knjižne kolege. Postal je glasbeni junak. Zvezdnik, pravzaprav, ki pa je del slave prepustil izbranki in mačjim kolegom iz Mačjega mesta.

Dolgih 35 let na fotografijah

Kot zvezdi pritiče, pa je črni maček pristal tudi v muzeju. Muzej novejše zgodovine Slovenije je Muriju, Neci, Kajetanu in Jerku odstopil eno svojih razstavnih dvoran, kjer je na ogled razstava 39 fotografij mačje zgodbe med letoma 1984, ko je nastala kaseta Maček Muri in muca Maca, in 2019, ko sta imela Neca in Jerko zadnji koncert. Avtor razstave je Tone Stojko, podpise pod fotografije pa si deli z Andrejo Blatnik. Fotografije obiskovalca kronološko popeljejo skozi petintridesetletno obdobje, obudijo zgodbo snemanja kasete, prikažejo številne odre in publiko pod njimi, tukaj so tudi portreti pesnika, skladatelja in pevke. Steklena vitrina na sredi čuva originalne kasete, videokasete, zgoščenke, celo LP-ploščo in plakate. Lahko pa se tudi udobno namestite v fotelje in si ogledate dokumentarni film o mačku Muriju. Tudi tega je ustvaril Tone Stojko, fotograf, urednik in Necin soprog.

Tone je Murijevo zgodbo spremljal dobesedno iz prve vrste in v njej tako prepoznal velik potencial. "Ko sem slišal za zamisel, da bi Muri zapel, česar so se Neca, Kajetan in Jerko domislili na svojem gostovanju na Švedskem, sem jih ob tem takoj spodbujal. Maček je v glasbi, tekstu in seveda v interpretaciji tako dober, da je še danes enostavno odličen. Minilo je skoraj štirideset let od prve ideje, a nič zato. Takrat so se nekako ujele okoliščine ali zvezde postavile v pravo linijo. Pesmi Kajetana Koviča so tako enostavne, a hkrati premišljene. Jerko jih je spesnil, da gredo takoj v uho. Neca pa jih je s svojim izjemnim občutkom tako tenkočutno zapela, da je ta projekt enostavno moral postati legendaren," pripoveduje in se spominja Jerko med sprehodom ob fotografijah.

In čeprav so dandanes pesmi o mačku Muriju in muci Maci dostopne tudi kot pretočne vsebine na svetovnem spletu, jih še vedo radi kupimo na zgoščenki. Držimo ploščo v roki. Jo poklonimo. Nekoč smo imeli tudi kasete. "Te prve kasete sam nisem imel, a sem jo pred kratkim kupil od nekega zbiralca," Jerko pokaže na muzejski eksponat, za katerega današnji otroci ne vedo, kaj sploh je. Pravi, da je preštel izvode, ki so izšli pri založbi Mačji disk in takratni ZKP Ljubljana. Maček Muri je bil kot kaseta in CD-plošča natisnjen skupaj v okoli 115.600 izvodih. Kar pomeni, da bi bil štirikrat razglašen za platinast izdelek. Tega priznanja sicer še ni dobil, a Stojko misli, da bo kmalu čas za to. Ne, noben otroški projekt se tolikšnemu uspehu ni mogel nikoli približati.

Murijev oče je pisal za otroka v sebi

In kaj je navdihnilo pisateljsko pero Kajetana Koviča? "Mačke sem imel zmeraj zelo rad in tudi ko sem se preselil v Ljubljano, sem imel mačko najprej v Savskem naselju, potem pa tudi v stanovanju za Bežigradom. No in tu sem imel črnega mačka, ki sem ga pripeljal s Štajerskega in ki mi je služil na nek način kot model za mačka Murija," v dokumentarnem filmu pripoveduje Murijev "oče", ki je prvo slikanico z ilustracijami Jelke Reichman izdal že leta 1974. Še sanjalo se mu ni, da bo to pravi bestseler, sploh ker nikoli ni pisal z določenim namenom. "Pišem za sebe, za otroka v sebi, in se pri teh otroških zgodbah zelo zabavam. Lahko rečem, da sem prav pri Mačku Muriju tudi izumil neko novo obliko. Da nisem pisal samo zgodbe, ampak da sem vmes napisal tudi pesmi, tako da se menjavata prozni in pesemski slog. Rekel sem, da je Maček Muri za otroke od tretjega do devetdesetega leta. V njem vsakdo nekaj najde. In če najde v njem svoje lastno otroštvo, potem je to tisto, kar sem lahko največ dal."

Neca v balzamu akustike

"Ko smo nekega 29. novembra popotovali po Švedski, je nekega jutra padla ideja, da bi pa mogoče maček Muri tudi zapel. Jerko je dobil nalogo, da uglasbi pesmi, in ko smo se vrnili domov, smo takoj začeli ustvarjati. Jerko je pred odhodom v vojsko vse skladbe izpisal, jaz sem se jih naučila, in ko smo prišli v studio Netro k Perotu, smo bili vsi pripravljeni na snemanje. Tudi drugi glasbeniki so bili izvrstni in so takoj razumeli. Na ta način se je potem v sedmih dneh odvila mačja zgodba od Murija do Uspavanke in Mačje knjige. Takrat se nismo niti zavedali, kaj bo nastalo iz te zgodbe." Tako pevka v filmu pripoveduje o veselju in zagonu, s kakršnim so ustvarjali Murija, in dodaja, da so se otroško zabavali. Neca Falk je bila takrat v začetku osemdesetih globoko v rokerskih vodah in ta akustična sprememba in milina sta bili menda zanjo pravi balzam. In čeprav je bil to zahteven glasbeni prestop, je v vsaki pesmi, ki jo je zapela, neskončno uživala, pravi.

Svoje spomine pa kar na zaslonu z obiskovalci deli tudi Jerko Novak, skladatelj in klasični kitarist. "Bilo je spomladi leta 1979, ko sta nekega sončnega dne prišla k meni Neca Falk in Tone Stojko. Neca je takrat dobila povabilo za sodelovanje v kabaretu Svetlane Makarovič in Lada Leskovarja v hotelu Lev in je potrebovala spremljevalnega kitarista. Jaz sem takrat že eno leto študiral v Gradcu in se mi je njena ponudba zdela še kako vabljiva. Tako se je začelo najino dolgotrajno sodelovanje." Tudi on se spomni potovanja na Švedsko in Kajetanove ideje, da bi po uspešni Zlati ladji (plošči, ki so jo predstavljali na Švedskem) posneli še Mačka Murija. Takrat je od pisatelja dobil izvod slikanice Maček Muri s posvetilom, v katerem je Kovič že izrazil napoved in upanje, da bodo uglasbili tega danes najslavnejšega slovenskega mačka. In so ga, ostalo je nesporen del zgodovine. Muce bele, muce črne, muce zlate in srebrne pa so z Necinim vokalom nežno v spanec zazibale generacije otrok.