Ko na božičnih sejmih zadiši po cimetu, klinčkih in kuhanem vinu, pozabimo na korono

Vonj po cimetu in klinčkih, toplem čaju, kuhanem vinu, punču, praženih mandljih in medenjakih, izbiranje daril pri okrašenih stojnicah v svetlobi utripajočih lučk, ki se uspešno upirajo temi in mrazu ... Tradicija adventnih in božičnih sejmov se je iz srednje Evrope že pred časom razširila tudi k nam. Sejemsko doživetje, ki še popestri čarobni december, pa bo očitno zaradi epidemije tudi letos marsikje okrnjeno. Ponekod so datum odprtja sejmov prestavili na sredino decembra, v Nemčiji so jih že dokončno odpovedali.

Kdo je bil prvi, se ne ve. Čeprav se kar nekaj evropskih mest rado pohvali, da so prav pri njih pripravili prvi božični sejem, so to bolj ali manj le ugibanja, saj zapisanih podatkov ni. Gotovo pa so adventni in božični sejmi nadgradnja običajno enodnevnih prodajnih tržnic, ki so prebivalcem evropskih mest v poznem srednjem veku omogočile, da so se na začetku hladne sezone založili z mesnimi in drugimi zalogami za zimo. Prebivalci so to priložnost izkoristili tudi za druženje, niso pa tega povezovali z adventom ali božičem. Šele v 14. stoletju se je pojavila navada, da so obrtniki, kot so izdelovalci igrač, tkalci košar in slaščičarji, na teh sejmih prodajali tudi izdelke, primerne za božična darila, na sejmu pa so svoje stojnice postavili tudi prodajalci pečenega kostanja, oreščkov in mandljev.

Božič in božični sejmi

Obstajajo dokazi, da so na Dunaju nekakšno predhodnico današnjega božičnega sejma organizirali že konec 13. stoletja. Leta 1296 so dunajski trgovci od avstrijskega vojvode Albrechta I. prejeli privilegij, da imajo "decembrsko tržnico" za oskrbo dunajskega prebivalstva. Leta 1310 je bil v listini prvič omenjen Nikolausmarkt (Miklavžev sejem) v Münchnu. Leta 1384 je kralj Wenzel mestu Bautzen na Saškem podelil pravico do brezplačne mesne tržnice vsako soboto od Mihaela (29. septembra) do božiča. Leta 1393 so imeli decembrski sejem tudi v Frankfurtu in leta 1434 v Dresdnu. Sčasoma se je tradicija razširila po vsem nemško govorečem območju, poleg Nemčije in Avstrije tudi v Švici, severni Italiji in nekaterih francoskih pokrajinah. Še vedno pa je na teh sejmih prevladovala prodaja mesa in drugih zimskih živil, manj je bilo slaščic, okraskov in rokodelskih izdelkov. Sta pa že takrat sejme spremljala glasba in ples.

Podobo in namen, kakršne imajo danes, so božični sejmi začeli dobivati v 16. stoletju v protestantskih nemških deželah, saj je bil po Luthrovem nauku dan Kristusovega rojstva primernejši za obdarovanje kot dnevi različnih svetnikov, zlasti do takrat najbolj uveljavljenega Miklavža. Luther je leta 1531 začel dajati darila svoji družini v imenu Kristusa in tudi druge je spodbujal k obdarovanju na božični večer. Zato mnogi zgodovinarji domnevajo, da je cerkveni reformator s tem prispeval tudi k razmahu božičnih tržnic. Čeprav se mnogi tudi v Nemčiji še vedno obdarujejo za Miklavža, pa je primarni dan obdarovanja postal božič, praznične tržnice pa so se trdno uveljavile kot adventna tradicija.

Kje je najboljši in najlepši

Skoraj ni mesta v Evropi, ki ne bi organiziralo prazničnega sejma. Mnenja o tem, kateri je najboljši in najlepši, so deljena. Za najbolj znanega velja dunajski, ki so ga letos načrtovali na kar 13 lokacijah po mestu, zelo priljubljen je tudi sejem v Mozartovem mestu Salzburg. V Nemčiji je običajno največ obiskovalcev v Nürnbergu in Münchnu, a tam sejmov tudi letos ne bo. Za doživetje pravega božičnega vzdušja bo treba kam drugam. Morebiti v daljni Talin v Estoniji, tamkajšnji božični sejem je bil leta 2019 razglašen za najlepšega v Evropi. Tradicija božičnih praznovanj v Talinu sega v leto 1441, ko so na mestnem trgu postavili prvo božično drevo v Evropi. Na sejmu lahko obiskovalci uživajo v tradicionalni estonski božični kuhinji, za katero sta najbolj značilna črni puding in kislo zelje.

Nam bližji je sejem v madžarski prestolnici Budimpešti, ki je iz leta v leto bolj priljubljen. Na sejmu pred baziliko svetega Štefana so na voljo okusne madžarske in mednarodne specialitete, Budimpešta pa je v božičnem času znana tudi po spektakularni razsvetljavi in projekcijah na pročelju bazilike.

Eden najstarejših božičnih sejmov v Evropi in najbolj znan božični sejem v Franciji je v Strasbourgu. Prirejajo ga na otoku Grande Île, ki je razglašen za Unescovo svetovno dediščino. V več kot 300 lesenih hišicah lahko najdete vse, kar je povezano z božičem - od sladkih dobrot do božičnih okraskov. Posebej velja omeniti božično drevo, visoko 30 metrov, ki s svojo višino presega strehe hiš, množica lučk in obeskov pa ustvari posebno svetlobo. V Strasbourgu so prepričani, da se bo kljub še vedno živemu spominu na teroristični napad leta 2018, ki je zahteval pet žrtev, in kljub preventivnim ukrepom zaradi epidemije, maske bodo obvezne tudi na prostem, božično vzdušje vrnilo.

Eden najbolj znanih švicarskih božičnih sejmov poteka na glavni železniški postaji v Zürichu. S približno 150 stojnicami je Zürcher Christkindlimarkt eden največjih božičnih sejmov v Evropi, ki je v zaprtem prostoru. Osrednja točka sejma je več kot 15 metrov visoko in čudovito okrašeno božično drevo, ki ga krasi več kot 6000 kristalnih okraskov.

V Pragi bodo letos praznično vzdušje ustvarjali z 19 metrov visokim božičnim drevesom v središču starega mesta. Upajo, da bodo lahko organizirali tudi sejem, ki ga je v prejšnjih letih obiskalo vsakič do 700.000 ljudi, ki so bili navdušeni predvsem nad intimnim vzdušjem srednjeveškega mestnega centra. Božični sejem v Pragi se imenuje Vanocni trh, ob izredni osvetlitvi in množici stojnic ponuja še kopico kulturnih, športnih in otroških prireditev. Ob običajni kulinarični božični ponudbi pa so atrakcija ostrige v ledu.

Nekateri trdijo, da je ena najlepših božičnih destinacij na svetu Bruselj. "Pet tednov, napolnjenih z očarljivimi srečanji, parfumi, barvitimi stojnicami, fantastičnimi idejami za darila in izvirnimi degustacijami," se oglašujejo v evropski prestolnici, kjer imajo poleg velikanske okrašene jelke še drsališče ter izvirne svetlobne in zvočne predstave.

V zadnjih letih se je začel na sam vrh najbolj priljubljenih in obiskanih sejmov v predbožičnem času uvrščati Zagreb. Letošnji advent oglašujejo kot ponovno srečanje z najljubšimi prijatelji iz otroštva - igračami. "Ni otroka, velikega ali majhnega, ki ne bi božiča povezoval z navdušenim odpiranjem daril in občutkom neizmerne sreče, ko zagleda novo igračo, ki si jo je tako želel. Številne generacije pa se z nepopisno nostalgijo spominjajo igrač, ki so se proizvajale v srcu Zagreba," pravijo organizatorji in poudarjajo, da je bila v Zagrebu edina tovarna v tako imenovanem socialističnem bloku, ki je imela licenco za proizvodnjo Disneyjevih igrač. To je bila tovarna igrač Biserka, njeni izdelki so del številnih srečnih spominov na odpiranje daril na božični ali - kot je bilo v tistih časih pogosteje - na silvestrski večer. Letos naj bi obiskovalce na desetih lokacijah po Zagrebu pričakali simpatični časovni stroji in jih skozi obogateno resničnost zvabili v zgodovino, ki jo bodo na zaslonu pametnega telefona lahko doživele tudi mlajše generacije.