Uroš Gramc
Če odštejemo dirkališče v Spielbergu, ki vsako poletje gosti svetovno prvenstvo v formuli ena in motociklizmu ter številne koncerte svetovno znanih glasbenih skupin s tudi več kot sto tisoč obiskovalci, lahko brez slabe vesti napišemo, da Slovenci avstrijsko Štajersko ob reki Muri bolje poznamo po zimskem času. Smučišči Lachtal in Kreischberg sta zaradi urejenosti, prostranosti in dostopnosti pogosta tarča marsikaterega našega ljubitelja vijuganja po belih strminah pa tudi v bližnjem Sankt Lambrechtu pravijo, da gostijo kakšnega Slovenca.
Impozantni samostan in družinsko smučišče
Mali kraj, z manj kot dva tisoč dušami, ki leži v eni od prečnih dolin reke Mure, je zaradi nadmorske višine čez tisoč metrov še relativno dobro obdarjen s snegom, gostitelji pa pravijo, da imajo idealne razmere za družinske počitnice. Široko smučišče Grebenzen - Sankt Lambrecht v spodnjem delu s številnimi kratkimi žičnicami omogoča najmlajšim prve varne korake in zavoje, starši pa lahko njihov napredek spremljajo kar iz bližnjih gostinskih lokalov ... Se pa zanje prav tako najdejo primerni tereni do nadmorske višine 1900 metrov na skupno 25 kilometrih prog, ki omogočajo tudi prosto smučanje in tekmovanja, na katerih so zmagovali avstrijski asi, kot so Hannes Reichelt, Cornelia Hütter, Nicole Schmidhofer ..
Kolesarski zemljevid Sankt Lambrecht - Sankt Blasen ima osem označenih poti v dolžini 150 kilometrov
Dolg vzpon za zajtrk, velik dunajski za kosilo
To je le delček zgodovine iz dediščine kraja, ki je pobraten z Lukovico pri Domžalah in je tudi administrativno središče naravnega parka Zirbitzkogel-Grebenzen. Njegove lepote vse bolj spoznavajo Avstrijci, razlagajo gostitelji, saj se v času novega koronavirusa redkeje odločajo za dopustovanje ob Jadranskem morju in potovanja po svetu. In s tem se je izposoja e-koles v lokalni trgovini in servisu dvignila s praktično ničle na spodobno raven, nam je zatrdil njun šef in naš vodnik Wolfgang Meier.
Ki nas je že v prvem jutru ob prihodu zapeljal na najtežji odsek urejene kolesarske mreže, na vrh gore Grebenzen (1870 metrov nadmorske višine). Čeprav je Zirbitzkogel (2396 metrov) še nekoliko višje, je bil že dvanajstkilometrski vzpon z 900 metri višinske razlike; približno toliko jih ima cesta na Areh iz Hoč, vendar je za kakšne tri kilometre daljša, kar pomeni, da je bil ta klanec še krepko strmejši. In po makadamu. Za nameček nas je na vrhu čakala zaprta koča, kar se vam bo v tistih krajih ob ponedeljkih zgodilo zelo pogosto, ponekod še ob torkih, saj si privoščijo dan počitka ("Ruhetag" ponavadi napišejo s kredo na tablo) zaradi dela ob koncu tedna.
A lačnih ust in brez več kot zasluženega hmeljskega napitka nismo ostali, saj nam je v bližnji planinski koči Schutzhaus zelo spodobno postregel upravnik, ki je prej vodil hotel v dolini. Da se mu je res "zaluštalo" spet biti v kuhinji in razvajati trebuščke gostov, se je na krožnikih poznalo. Pa ne le na tistih, na katerih se je bohotilo, po čemer Slovenci najraje posegamo ob obisku severnih sosedov - dunajskih "šniclih". No, niso vsi gostinski obrati enake sorte, a niti nad okusom enolončnic in drugih dobrot se ne moremo pritoževati.
Za praznjenje in polnjenje baterij
Kolesarski zemljevid Sankt Lambrecht - Sankt Blasen ima osem označenih poti v skupni dolžini 150 kilometrov in s skupno nadmorsko razliko več kot 3000 metrov. Dolge so od osem do 38 kilometrov, a se med seboj pogosto prepletajo in prekrivajo, zato si je možno sestaviti tudi precej daljši dnevni izlet s precejšnjo lahkoto. Le da bo lahkih odsekov bolj malo, teren je precej razgiban. In slikovit, gozd se ob poti pogosto menjuje z obdelovalnimi površinami, ogromno je majhnih jezer in ribnikov, ki so odlična priložnost za počitek in užitek v dolini, po vrhovih in grebenih pa se ponujajo slikoviti razgledi po dokaj neobljudeni, redko poseljeni pokrajini. Če je za kaj dobro to, da ni veliko turistov, je prav zaradi spokojnosti, ki jo ponuja narava in ki je odlična za polnjenje baterij.
