Meni osebno je prav malo mar za božič in za novo leto. Kot zakrknjen ateist se pač ne trudim razumeti globljega pomena praznovanja rojstva božjega sinu, kaj šele smisla družbenega kiča, ki so ga ljudje navlekli na te podružbljene decembrske dogodke. Bolj podjetni in družabnejši delajo iz božiča in novega leta grabežljiv in psevdohedonističen prehranjevalni in obdarovalni cirkus zato, ker so podobno kot mi asocialni zoprneži nesposobni ali nevoljni razumeti v prvem primeru religiozno simboliko, v drugem pa poganski, koledarski, v bistvu astrološki larifari - vendar se jim tradiciji na ljubo zdi vredno potruditi. Verjetno pa se (jim) tudi izplača.
Skratka, jaz s to procesijo posodobljenih in preoblečenih pastirjev in kolednikov nočem imeti nič - razen da pred tistimi, ki jim božič in silvestrovo nekaj pomenita, iz socialnega oportunizma in sočloveškega sočutja hlinim interes do vsega, kar pač spada zraven.
Potrošniške navade in pravice
Fast forward v slovenski politični december 2021: vlada je tik pred božičem sprejela ukrep - ali odlok, kot ponavadi -, da se bo na desetih kvadratnih metrih površine trgovine smel drenjati samo en materialistični jasličar. Aleluja! Kvadrat s stranico, dolgo deset čevljev in pet palcev, bo imel ubogi revež samo zase! Na manj kot meter in pol okrog se mu nihče ne bo smel približati! Z nobene strani!
Glede na zgornji uvod glede božiča se mi ukrep seveda ne zdi nič takega, kar bi me osebno motilo ali celo prizadelo. Večino ljudi pa bo. Zelo jih bo motilo. To bodo vladi zamerili. Povprečen Slovenec namreč še vedno ne verjame, da se v aktualnih epidemičnih razmerah ni dobro drenjati v trgovinah, kaj šele v nakupovalnih centrih - zato se mu bo ta ukrep zdel precej brezvezen in nesmiseln ali celo nesramen. Vlada ga je namreč v svojem stilu sprejela tik pred zdajci, samo dva dni pred vrhuncem nakupovalne manije, in s tem drastično posegla v namišljene potrošniške navade in pravice državljanov.
Javno silvestrovanje
Še bolj pa se bo vlada zamerila tistim, ki se niti letos ne bodo znali, mogli ali hoteli odpovedati javnemu silvestrovanju. Silvestrovanj na prostem verjetno ne bo, ker na takih prireditvah pač ni mogoče zanesljivo kontrolirati množice, še vedno pa se bodo ljudje lahko mešali v lokalih. Preveč prijazni minister za gospodarstvo ni sprejel predloga svetovalne skupine, da bi omejili tudi število gostov v lokalih (vsaj z bolj na redko postavljenimi mizami). Obstaja pa možnost, da se bodo morali gostje - cepljeni in necepljeni, preboleni ali ne, v vsakem primeru pa vnaprej poimensko prijavljeni in popisani - podvreči PCR-testu.
Preživel sem že kar precej 31. decembrov, vendar ne več kot dvakrat v življenju v lokalu in niti v teh dveh primerih z ljudmi, ki jih ne bi poznal - oziroma pomešan med ljudi, ki jih ne bi poznal, kakor se v lokalih normalno pač dogaja. To se mi zdi precej nepojmljivo, da ne rečem abnormalno. V dani situaciji pa še tem bolj.
Nova abnormalnost
Nova normalnost, o kateri smo imeli toliko povedati, ko nam je koronska resignacija začela počasi le prihajati do živega, ni nova normalnost. To je v bistvu nova abnormalnost. Nova abnormalnost ni sprijaznjenost z dejstvom, da se pač ne bomo družili z neznanci ali vsaj ne na blizu, temveč to, da se bomo kljub vsemu družili z neznanci, vendar sprijaznjeni s tem, da se bomo pred tem pač preventivno testirali in držali pesti, da se ne bomo nalezli.
Nova abnormalnost javnega silvestrovanja je nekaj takega kot seks z osebo, za katero vemo, da je okužena s spolno prenosljivo boleznijo - vendar se zaradi tega ne sekiramo, saj smo se za trenutek tveganega užitka pripravljeni spustiti v to na podlagi sicer ne nemogoče predpostavke, da nam nič ne bo, ker smo se ustrezno zaščitili.
S tega stališča je to razumljivo. Vlada - nobena vlada - ne bi in ne bo prepovedala seksa.
Letos pa nič
Ne vem čisto dobro, kaj naj si o vsem skupaj sploh mislim. Po eni strani se mi v trenutkih slabosti dozdeva, da je pandemično paničarjenje postalo del novokomponirane politične korektnosti in zgledne državljanske zavesti. Po drugi strani pa, da so ljudje po dveh letih postali nekakšni desperadosi, ki si hočejo morda še zadnjič privoščiti trenutek veselja, kakor da se nič ne dogaja.
Ne želim vam blagoslovljenega in veselega božiča. Niti srečnega novega leta. Se opravičujem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
