Nika Kovač mi deluje zelo senzibilno dekle. Toda to je morda samo varljiv občutek, ker je pač socialno in politično čuteča in tako deluje. Zato srčno upam, da ima po drugi strani dovolj dobre živce ali trdo kožo. Rabila jih bo, da bo šla brez posledic čez te ogabne napade primitivcev, ki se spravljajo nanjo kot na frontmanko Inštituta 8. marec in na njene aktivistične sotrudnice in sotrudnike.
Upam pa tudi, da bo od te desničarske sramote kakšna postranska korist. Recimo to, da bo kdo od nevednih ali neprepričanih spregledal, kakšna je v resnici ta oblast.
Pred leti, ko so tako imenovane tovarne laži in sovraštva sicer že obstajale, vendar še niso bile tako produktivne - in se jim zato morda še ni tako reklo -, mi je prominenten, a dokaj normalen član SDS privatno zaupal, da misli, da bo desnici to sranje priletelo nazaj v glavo kakor bumerang.
Zdaj si včasih zaželim, da bi se ta prerokba uresničila.
Greste volit?
Ko je Inštitutovo spin-off gibanje Gremo volit objavilo namero, da bodo s sodelovanjem državljanov napisali "zakon, ki bo odpravil škodljive zakone, ki jih je v zadnjem letu in pol sprejela vlada", in uprizorilo tiskovno konferenco na Trgu republike, so jih z lažmi na nož pričakali ne samo privrženci vlade, ampak tudi vlada sama.
Celo direktor Urada za komuniciranje himself si je na twitterju gladko izmislil, da je namera ali ena od namer I8M tudi to, da bodo ljudje oziroma podjetniki morali vračati finančno pomoč, ki so jo prejeli v okviru protikoronskih paketov, celo turistične vavčerje! - češ, kakšni idioti so ti razvajeni komsomolci! Seveda o čem takem ni bilo nikjer in nikoli ne rečeno ne zapisano prav nič.
Si predstavljate, da imamo vlado, katere glasnogovornik se nam v ksiht laže, da bi diskreditiral mlade aktiviste? Se zavedate, da okoli nas divja specialna, propagandna vojna?
Medgeneracijska simpatija
Prednost teh otrok, otrok 8. marca - in naj mi prosim ne zamerijo, da jih tako naslavljam: to delam z medgeneracijsko simpatijo nekoliko starejšega občana - je v tem, da jih starci in/ali starci po duši podcenjujejo. Tako je recimo Matej Tonin (ki jim je po letih še kar blizu) v velevažnem slogu političnega marketinga pripomnil, da 8. marec gleda v preteklost, medtem ko da njegova slavna stranka dela za prihodnost. Kakšna neverjetna pretencioznost! In potem si še kdo drzne imeti 8. marec za smrkavce?!
In to še ni vse. Vili Kovačič (Referenduma ne damo) jih je oklical za vosovce, Franci Breznik (SDS) pa jih je primerjal z neizkušeno mladino, ki jo je obupani Hitler aprila 1945 pošiljal v izgubljeni boj. Kakšni norci!
Posmehovanje in zaničevanje, ki so ga bili inštitutarji deležni od steklih psov desnice, je še tem bolj odbijajoče, ker so se nadnje spravili z žalitvami na račun njihovega obnašanja, izgleda, imidža, stila - tako političnega kot vedenjskega, komunikacijskega -, celo na račun njihove mladosti same.
Neverjetno, ljudje se norčujejo iz mladih?! Odrekajo jim ne samo prihodnost, temveč celo pamet in človeško dostojanstvo?!
Internetno-politični pajzl
To, kar se zdaj dogaja v tem slovenskem internetno-političnem pajzlu - kjer se to bolj vidi in bolj čuti kot kjerkoli, pa tudi bolj moti in bolj boli -, je sramotna degradacija ne samo javne, medijske besede, temveč predvsem politike. Pod to vlado še tem bolj.
Ta vlada se je z moralnim sponzoriranjem ne več vedno anonimnih, četudi magari marginalnih pokvarjencev diskreditirala do te mere, da ni več vredna, da bi jo pes povohal - pa če bi se imela pohvaliti z ne vem kakšnimi dosežki.
Upam, skratka, da bo ljudem kapnilo, da je oblast tako identificirana in zadovoljna z nosilci podpore v tovarnah laži in sovraštva, da gre v bistvu za eno in isto svojat. Služabniki in udarniki so tako pasje vdani aktualni oblasti, da zanje ni večje sreče, kot če jih gospodarji potrepljajo z retvitom. Oblast sama pa je tudi navdušena nad vsako podporo, pa če je še tako primitivna in z vazelinom namazana. Česa takega ne pomnijo niti najstarejše generacije še živečih intelektualcev in novinarjev iz svinčenih časov partijske glajhšaltanosti.
Edina razlika med drhaljo na twitterju in koalicijskimi kravatarji na Šubičevi in Gregorčičevi je samo v tem, da ti drugi ne sprašujejo Nike Kovač tako kot oni prvi: "Kaj ti je, deklica, da si tolk fukjena?"
Seveda. "Fak of", kot bi rekla Nika sama.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
