Levičarski novorek opisuje desničarske medije kot "tovarne sovraštva". Izraz ni neposrečen, natančen pa tudi ne. Predvsem pa ni niti malo samokritičen. Tako so se ta teden spravili na kardinala Rodeta, ki ga je predsednik Pahor odlikoval z zlatim redom za zasluge. Na nekem ekstremističnem portalu Insajder.com sem v zvezi s tem zasledil célo vrsto hudobij in/ali debilizmov v stilu Nove24TV.si in Demokracije: da je Pahor odlikovancem podelil "nekaj državniške pločevine", da imamo v Sloveniji "krščansko-državne proslave", da božič in dan enotnosti in samostojnosti "lepo sovpadata" - ker se je pred 31 leti tako spomnil Peterle - in da prihaja do "zlitja države s katoliško cerkvijo".
Ali obstaja razlika med nizkotnim hujskaštvom proti tako imenovanim komunistom in nizkotnim hujskaštvom proti tako imenovanim farjem? Jaz je ne vidim.
Ekstravagance
Levičarske medijske ekstravagance so za razliko od citiranih izdelkov ponavadi naprodaj v navidez decentni embalaži intelektualnosti. Tako kot je na drugi strani prevladujoča metoda populizem.
Primer ali primeri, ki jih opažam, odpirajo zanimivo komunikološko in psihološko vprašanje: ali je mogoče, da neprepričljiva, zgrešena, zlonamerna, krivična, zideologizirana kritika na prvo žogo pomaga objektu kritike, ki si kritiko sicer popolnoma zasluži, in ga morda celo ekskulpira?
Recimo: nekdo hoče nekaj grdega in slabega povedati o kardinalu Rodetu in za dobro vago še o Pahorju, ki mu je v imenu ljudstva izkazal neko čast. Dobro. Ampak kako to, da se kritiku ne zdi za malo, da se afirmativno izraža o verjetno največjem akviziterju lažnih zgodb v novejši zgodovini slovenskega novinarstva, ki je skoraj brez posledic nategnil vsaj dva odgovorna urednika (istega medija), potem pa se še malo šetal sem in tja po vladnih službah, ko je bila pač primerna opcija na oblasti?
Hočem reči: kako lahko nekdo zagovarja Dejana Karbo samo zato, da bi skoraj deset let po njegovem škandaloznem razkritju afere Peter Stelzer podkrepil svoj antagonizem do kardinala Rodeta?
Za ušesa
Tudi ne razumem, kako se lahko človek, ki očitno nekaj ve o medijih in ima določene manire, recimo afirmativno izraža o ne prvem primitivnem insajderskem obračunavanju Eugenije Carl na facebooku s Televizijo Slovenija oziroma njenimi lastnimi kolegi oziroma kolegicami. In to samo zato, ker jo je zaradi tega za ušesa v. d. odgovorne urednice informativnega programa Jadranka Rebernik. In to spet samo zato, ker je bila zdaj politično nastavljena tako, kot je bila že prej politično odstavljena, in ker je v svojih boljših, še kao disidentskih časih na televiziji prodajala fake mnenja in patetične neumnosti?
Ali sesuvati ministra za zunanje zadeve? No, prav. Nisem niti njegov fan, kaj šele advokat. Ampak če že, zakaj je treba potem sesuti še Igorja E. Berganta?! In to - če prav razumem - samo zato, ker se kritiku ni zdel dovolj radikalen ali Logarju vsaj ni zastavljal tako radikalno formuliranih vprašanj, kot bi mu jih zastavljal kritik.
Slabe strategije
Moja bojazen je konkretna. Nad desničarji sem že zdavnaj obupal in nanje ne računam. Moralno zavezništvo pričakujem, če že ne iščem, na levici, pri relativno pametnih in kolikor toliko prisebnih. A tudi ti me vedno znova razočarajo. Bojim se, da bodo marsikoga pripravili do tega, da bo hočeš nočeš dal prav desnim. Da bodo desničarji izpadli kredibilni, ker levičarji na njihove neumnosti odgovarjajo s podobnimi, četudi drugače zapakiranimi nedoslednostmi.
Dajati potuho nekomu, ki si je ne zasluži, je slaba, zelo slaba strategija. Še slabša pa je sesuvati nekoga zato, ker v bistvu hočeš sesuti nekoga drugega. Tega res ne razumem. Morda pa sem premalo preračunljiv?
Sam ne bi govoril o "sovraštvu" ali celo o "tovarnah sovraštva", temveč kvečjemu o ideološki tabloidnosti. Na obeh straneh gre za dvostransko, konkurenčno, nasprotujočo si produkcijo senzacionalistično moralne državljanske panike, neumnosti, omejenosti, hudobije, nevednosti in privoščljivosti.
Dvakrat pozor! Prvič: da ta odurni subkulturni fenomen opisujem z manj emfatičnimi izrazi kot "sovraštvo", še ne pomeni, da podcenjujem resnost problema. Nasprotno. Slutim, da se to ne bo dobro končalo. In drznem si reči, da intervencije levih psov čuvajev ne producirajo nič manj "sovraštva" kot stekli psi desnice, proti katerim se borijo.
Samo ugriz je bolj grenak? Ne, samo dvakrat glasnejši lajež je še bolj neznosen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
