Strokovnjaki v zadnjem času opažajo, da se z dengo, velikokrat tudi smrtonosno virusno boleznijo, ki jo prenašajo komarji in je razširjena v tropskih predelih Afrike, Azije in obeh Amerik, dogaja nekaj nenavadnega. Kot pri večini nalezljivih bolezni se tudi število primerov denge ob izbruhih epidemij občasno močno poveča in nato spet upade, toda zdaj kaže, da se ta vzorec spreminja. Ne le, da število novih okužb po vsem svetu nenehno narašča, izbruhi denge postajajo tudi vse obsežnejši in vse manj predvidljivi, ugotavlja Simon Bishop, izredni profesor s Fakultete za zdravstvene vede Univerze Anglia Ruskin.
Preplah v Bangladešu
Leta 2019 smo na primer našteli največ primerov mrzlice denga doslej - skoraj dvakrat več kot leto prej. Julija 2023 pa so v Bangladešu zabeležili rekordno število smrti zaradi te bolezni. Večina okuženih z dengo ima simptome, podobne tistim, ki so značilni za gripo. Ti simptomi, večinoma gre za povišano telesno temperaturo, glavobol in bolečine v sklepih, so lahko razmeroma blagi, včasih pa tudi zelo neprijetni. V hujših primerih lahko virus poškoduje krvne žile, zaradi česar začne kri iztekati v okoliška tkiva. Posledica tega stanja, ki mu pravimo hemoragična mrzlica denga, so modrice ter krvavitve iz nosu in dlesni. Včasih se okužba lahko konča s šokom, odpovedjo organov in smrtjo.
Glavni povzročitelj ali prenašalec denge je komar Aedes aegypti, vendar lahko virus prenaša tudi tigrasti komar Aedes albopictus. Čeprav je Aedes aegypti v bistvu tropski komar, je zelo prilagodljiva žuželka. V zadnjih letih se je iz tropov razširil v južno Evropo in več ameriških zveznih držav, vključno s Florido, Havaji, Teksasom in Arizono. Vsi komarji za razmnoževanje potrebujejo vodo, pri migraciji pa jim pomaga tudi njihova sposobnost, da za razmnoževanje uporabijo že tako majhne posode z vodo, kot je zavržen zamašek plastenke.
Kljub tej sposobnosti pa število komarjev in s tem njihovo zmožnost širjenja virusa običajno omejuje pomanjkanje mest za razmnoževanje. Toda v Bangladešu je letos deževje nastopilo precej zgodaj, kar je skupaj z nenavadno visokimi temperaturami in vlažnostjo prispevalo k povečanju števila komarjev. Ker prebivalci Bangladeša veliko časa preživijo na prostem in so tudi njihovi domovi zasnovani tako, da komarji zlahka vstopijo vanje, se je začel virus denge hitro širiti in sledila je prava eksplozija okužb. Čeprav nihče ne more pojasniti, kaj je vzrok za hitro naraščanje števila okužb in nestabilnost denge, bi lahko k temu prispevale podnebne spremembe, saj se večji del sveta segreva in postaja bolj vlažen.
WHO svari pred širjenjem denge na nova območja.
Na srečo v večini bogatih držav, tudi na območjih, kjer je komar Aedes aegypti precej razširjen, podnebne spremembe verjetno ne bodo povzročile večjih izbruhov, saj tam ljudje veliko časa preživijo v zaprtih prostorih.
Kako bo v Evropi
V najnovejšem poročilu vodilnih znanstvenikov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) piše, da se utegne bolezen razširiti tudi v tistih predelih Evrope, ZDA in Afrike, kjer je doslej ni bilo. Hkrati bi se lahko to, kar se je nedavno zgodilo v Bangladešu, ponovilo v podobnih državah s srednjimi in nizkimi prihodki, kjer so možnosti za stik komarjev z ljudmi večje.
Rešitev bo najverjetneje cenovno dostopno in učinkovito cepivo. WHO je pred kratkim priporočila uporabo cepiva Qdenga pri otrocih, ki živijo na območjih, kjer so okužbe z virusom denge velik javnozdravstveni problem. Toda denga ni edina težava. Obstaja namreč še cela vrsta drugih bolezni, ki jih prenašajo komarji in zaradi katerih vsako leto umre približno milijon ljudi. Komarji Aedes aegypti prenašajo tudi viruse, ki povzročajo rumeno mrzlico ter vročici čikungunja in zika.
Vse manj stabilno ter vedno bolj toplo in vlažno podnebje bo v prihodnosti verjetno botrovalo še večjemu številu še bolj nepredvidljivih izbruhov bolezni, ki jih prenašajo komarji. Posledično bo zaradi teh bolezni umrlo več ljudi. Kot pri večini drugih smrtno nevarnih nalezljivih bolezni bodo tudi tokrat najhujše posledice nosile najrevnejše skupnosti v tropskih državah.
