Toliko zmede, kot jo povzroča prehranska znanost, najbrž ne povzroča nobena druga. Za skoraj vsako živilo ali njegov del najdemo dokaze o koristnosti in hkrati tudi o škodljivosti. Videti je, kot da je temeljna naloga sodobne nutricionistike povečevanje te zmede, da nihče več ne ve, kaj je zdravo prehranjevanje in kaj ne. Obstajajo celo ideje, da ne bi več uporabljali pojma "zdrava prehrana" - ampak "uravnotežena prehrana". Uravnotežiti hrane se ne da, lahko uravnotežimo le hranila. Ljudje ne jemo ločenih hranilih (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov, mineralov, encimov ...), temveč jemo hrano, sestavljeno iz živil. Eni prisegajo na ogljikove hidrate, drugi na beljakovine, tretji na maščobe. Hrana, ki je ljudi tisočletja združevala, zdaj razdvaja. Nutricionistika je na razpotju: ali bo prevladala celovitost ali redukcionizem, ali se bo ukvarjala s celovito hrano (čim bližje izvorni obliki) ali se bo ukvarjala s posameznimi hranili (izločeno iz celovite hrane). Osredotočenost nutricionistike na posamezna hranila vodi do množične zmede in kaosa s tragičnimi posledicami za naše zdravje.
Knjigo, ki zelo pomaga razumeti to dilemo, je napisal prof. dr. T. Colin Campbell, človek, ki 60 let raziskuje vpliv hrane na zdravje ljudi. Bil je redni profesor na MIT, član številnih znanstvenih institucij in združenj in tudi državnih organov, ki so se na različne načine ukvarjali z vprašanji vpliva prehrane na zdravje ljudi. Je nosilec največje epidemiološke študije v zgodovini človeštva in avtor knjige Kitajska študija. Sledila je knjiga Celota, v kateri avtor dodatno pojasnjuje, zakaj se znanstveni redukcionizem hitreje in globlje širi v nutricionistiki kot v drugih znanostih. V knjigi Prihodnost prehrane prof. Campbell nadaljuje opisovanje stanja v sodobni nutricionistiki, ki se je sprevrgla bolj ali manj v industrijsko znanost - torej nujno redukcionistično.
Pomanjkanje denarja za neodvisne raziskave, ignoranca zgodovinskih dognanj nutricionistike, vpliv industrije na naše prehranske navade ... vse to sodobno nutricionistiko pošilja v kremplje kapitala.
V najnovejši knjigi Prihodnost prehrane je dr. Campbell, ki je še vedno v svetu prehranske znanosti vodilna avtoriteta, povzel vse svoje znanje. V knjigi prepričljivo pojasnjuje vzroke za nastajanje nutricionistične zmede, nam pomaga razumeti in razčisti to zmedo s poglobljeno analizo zgodovinskega odnosa do hrane, vira naše trenutne preobremenjenosti z informacijami in tega, kaj obstoječa praksa pomeni za prihodnost - tako za zdravje posameznika in družbe kot celote.
V knjigi se Campbell ukvarja s celovitim sistemom prehrane in razloži:
• zakaj ima institucionalno poudarjanje posameznih hranil (namesto celovitih polnovrednih živil) kot sredstva za razlago vpliva prehrane na zdravje katastrofalne posledice;
• zakaj prevladujoča priporočila o hrani in hranilih ter javna politika dajejo prednost industrijskim interesom pred osebnim in planetarnim zdravjem;
• kako lahko zagotovimo, da javna prehranska pismenost učinkoviteje in gospodarneje preprečuje in zdravi posameznikove bolezni.
Prihodnost prehrane ponuja globok insajderski pogled za zaveso področja prehrane in nam pokaže, kako deluje notranji ustroj sistema. Čeprav avtor opisuje dogajanja s konkretnimi imeni posameznikov in organizacij v Združenih državah Amerike, vse njegove ugotovitve lahko prenesemo na dogajanje v naši državi. Nutricionistika kot veda o prehrani je postala globalna moč v enaki meri, kot je globalna prehranska industrija. Tudi pri nas je bilo in je še veliko polemik o sestavi in delovanju Strateškega sveta za prehrano, a ne strokovnih in argumentiranih debat, temveč splošnih odklonilnih stališč z veliko nestrpnosti in manipulacij. V pomoč domačim redukcionističnim strokovnjakom so priskočili na pomoč zdravniki, sami žrtve redukcionistične farmacevtske industrije, ki niso prehranski strokovnjaki.
V nečem pa smo si vsi enotni: hrana ima moč, da povzroči številne resne kronične bolezni, in ima moč, da jih pozdravi. V zadnjih petdesetih letih se je število predebelih pri nas potrojilo, debelost pa povečuje možnost za srčno-žilne bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, bolezni prebavil in številne druge ter skrajšuje življenjsko dobo. Očitno je nekaj narobe z našo prehrano.
Namesto konkretnih ukrepov nam slovenska nutricionistika ponuja stare, v svetu presežene prehranske piramide, se krčevito drži ustaljenih prehranskih navad, državljanom pa svetuje "vsega po malem", "manj tega, več onega", "po pameti", "zmerno" in podobne zmedene, neuporabne in za zdravje škodljive nasvete. Ljudje pa se tolažimo, da hrana, ki jo uživamo, ustreza tem nasvetom - in polnimo ambulante in bolnišnice.
Prihodnost prehrane je mojstrovina, ki bralca prevzame in navduši za spremembo prehranskih navad. Mu da dovolj prepričljivih in preverljivih informacij, da sam spozna, katera hrana je zdrava hrana, ki nam zagotavlja zdravo prihodnost. Naše zdravje ni odvisno od zdravstvenega sistema, temveč od vsebine naših krožnikov. Tako malo je treba ...
