Čokolada ima bogato zgodovino, zgodba o njej je izredno zanimiva, pravzaprav pa znanstveniki o njej vsak dan izvejo kaj novega. Čokolada je narejena iz fermentiranih, posušenih, spraženih in zmletih kakavovih zrn, plodov malega tropskega drevesa iz rodu Theobroma. Večina čokolade, ki je na prodaj danes, je narejena iz plodov kakavovca (Theobroma cacao), toda domorodna ljudstva v Južni Ameriki, Srednji Ameriki in Mehiki jedo, pijejo in izdelujejo zdravila iz plodov mnogih drugih rastlin iz rodu Theobroma.
Kakav smo ljudje začeli gojiti že pred več kot 4000 leti, najprej v amazonski kotlini in nato v Srednji Ameriki. Najstarejši arheološki dokaz, ki so ga odkrili v Ekvadorju, priča o tem, da so ga ljudje tam poznali že okoli 3500 let pred našim štetjem. V Mehiki in Srednji Ameriki so našli ostanke plovil s sledmi kakava, ki naj bi izviral iz leta 1900 pred našim štetjem.
Kakav so v 16. stoletju v Latinski Ameriki uporabljali kot denar oziroma menjalno sredstvo
Z besedo kakav v mnogih jezikih na območju Mezoamerike (Mehike in Srednje Amerike) poimenujejo tako drevo in njegove plodove kot tudi izdelke iz njih. Ljudje, ki uporabljajo to besedo, priznavajo to starodavno preteklost kakava. Kakav je priročen, univerzalen izraz, podoben angleški besedi "kruh" ("bread"), ki opisuje pečeno živilo, pripravljeno iz moke, vode in kvasa. Prebivalci Mezoamerike so kakav na tisoče let uporabljali za mnoge namene, med drugim je služil kot obredna daritev in zdravilo. Bil je tudi glavna sestavina njihovih jedi in pijač, tako vsakdanjih kot tistih, ki so jih pripravljali ob posebnih priložnostih in so jim nadeli različna imena. Eden od teh posebnih lokalnih zvarkov iz kakava se je denimo imenoval "chocolat" (čokolada).
Kolonialisti in denar
Kako se je lahko čokolada iz svoje domovine kot gozdni požar razširila po vsem svetu? Kolonialisti iz Evrope in Afrike so kakav v 16. stoletju v Latinski Ameriki uporabljali kot denar oziroma menjalno sredstvo. Zanje torej ni bil nekaj, kar lahko ješ ali piješ. Raziskave o kakavu - denarju so pokazale, da je postopoma prevzel vlogo majhnega kovanca ene od več vrst blagovnega denarja v predkolumbovski Mezoameriki. V dolini reke Rio Cenize, na zahodu današnjega Salvadorja, so nekoč pridelali neverjetne količine kakava. To območje je bilo v 13. stoletju eden od štirih centrov, kjer so bile ustvarjene največje zaloge kakavovega denarja.
Španski kolonialisti so priročni in zanesljivi kakavov denar hitro spremenili v zakonito plačilno sredstvo, ki so ga uporabljali pri najrazličnejših transakcijah. Toda sprva so bili zelo sumničavi glede njegove užitnosti in so na veliko razpravljali o njegovem okusu ter učinkih na zdravje. Dolina reke Rio Cenize, ki so ji domorodna ljudstva pravila Izalcos, je zaslovela kot kraj, kjer denar raste na drevesih in kjer so mnogi kolonialisti precej obogateli. Edinstveni lokalni kakavov napitek se je imenoval "chocolat".
Na drugem koncu sveta
Čokolada je do konca 16. stoletja v Evropi postala izredno priljubljena. Med številnimi novimi okusi iz Severne, Srednje in Južne Amerike je Evropejce najbolj očarala prav čokolada. In sladkanje s čokoladnimi napitki je hitro postalo način druženja. Hkrati so jo vedno bolj povezovali z razkošjem in uživanjem, vse do grešnosti, ter tudi s koristnimi učinki za zdravje, lepoto in plodnost. Na začetku 17. stoletja so Evropejci besedo čokolada uporabljali tudi tedaj, ko so govorili o sladicah, pijačah in prelivih iz kakava.
Čokolada je kmalu začela spreminjati načine, na katere so ljudje počeli različne stvari. Kot je napisala raziskovalka španske literature Carolyn Nadeau, "pred čokolado zajtrk ni bil družabni dogodek, kot sta to bila kosilo in večerja". S čokolado je postal v Španiji zelo priljubljen tudi zajtrk. Čokolada je postala moderna popoldanska ali večerna sladica, ki so jo jedli skupaj z žemljicami ali celo popečenim kruhom. In ta sladica se zdi precej podobna današnjim churrosom, postreženim s čokoladno pomako.
V 18. stoletju so evropske kuharske knjige preplavili recepti za pripravo jedi in napitkov iz čokolade, kar je najboljši dokaz, kako pomembna je postala na vseh ravneh družbe. Tedaj so večino kakava za svetovni trg pridelali na novih plantažah v Latinski Ameriki in pozneje v zahodni Afriki, obdelovali pa so jih zasužnjeni Afričani. Pojavile so se tudi povezave med čokolado ter družbenimi razredi, spolom in raso. Čokolada je postala evokativni evfemizem za temnopoltost.
Velike neenakosti so postale z globalizacijo čokolade še globlje zakoreninjene. Največ oziroma kar 75 odstotkov čokolade pojemo v Evropi, ZDA in Kanadi, toda ves kakav na svetu še danes pridelajo temnopolti ljudje, domorodci, Latinoameričani in Azijci, torej ljudje na območjih, kjer pojedo samo 25 odstotkov vse čokolade na svetu, pri čemer je Afričani pojedo najmanj, le štiri odstotke.
Pridelava kakava poteka večinoma ročno in je vir zaslužka približno 50 milijonov ljudi, pretežno v državah v razvoju. Pandemija covida-19 je stvari še poslabšala. Omejitve gibanja in druženja, motnje v delovanju oskrbovalnih verig ter slabši dostop do zdravstvene oskrbe so najbolj prizadeli prav tiste države, ki pridelajo največ kakava. Veliki kupci in trgovci so kar dve leti kupovali manj kakava ali ga sploh niso kupovali, predvsem zaradi negotovosti, povezane z nihanjem povpraševanja potrošnikov med pandemijo.
Neenakost, pravična trgovina in kmetje
Sedanji trendi imajo globoke korenine v preteklosti čokolade. Poraba čokolade nezadržno narašča. Največji porabniki čokolade na svetu so Evropejci. Največ, kar 8,1 kilograma na prebivalca, je pojedo v Veliki Britaniji, ki je tudi največji trg čokolade iz pravične trgovine.
Z rastjo trga čokolade se krepijo tudi težave, povezane z družbeno neenakostjo in ekološkimi motnjami. Znanstveniki z angleške Univerze v Readingu (od koder je tudi avtorica prispevka Kathryn Sampeck) s podatkovno bazo Cocoa Germplasm kmetom pomagajo pri identifikaciji in doseganju genetske raznovrstnosti kakava. Hkrati jim pomagajo razumeti, kako so genetski profili povezani z večjo odpornostjo pridelka in produktivnostjo pridelave. Inovativna socialna podjetja, kakršno je denimo podjetje Cocoa360, so pravi inkubatorji idej za reševanje velikih izzivov, s katerimi se soočajo pridelovalci kakava, ter snovanje svetlejše prihodnosti za čokolado in njene proizvajalce. To je nedvomno nekaj, o čemer bi morali razmisliti, ko se boste naslednjič sladkali s čokoladicami Ferrero Rocher.
