Nekako se je pred leti zdelo, da se bo navdušenje nad japonskimi javorji ohladilo, pa se do danes ni skoraj nič spremenilo, še vedno spadajo med najbolj zaželeno drevnino na slovenskem vrtu. To niti ne čudi, saj je mnogim všeč mehkoba nežnih deljenih listov, ki sestavljajo bolj ali manj dežnikaste krošnje in prav prijetno vijugave debla in vejevje. Čeprav so eden prepoznavnejših motivov japonskih vrtov, se da z njimi ustvariti tudi marsikaj ne nujno azijskega.
Iz nekaterih klavrnih začetkov, ko so ljudje javorje masovno kupovali kot eno najbolj trendovskih okrasnih rastlin in jih brez konkretnega premisleka sadili pač tam, kjer je bilo največ praznine na trati, so se naučili, da vse sorte ne prenašajo dobro polnega sonca in da se tudi s temi drevesi da zelo premišljeno tvoriti domišljeno vrtno zgodbo. Od vročega sonca ožgani listi so nas torej naučili, da je treba najprej upoštevati danosti in se šele potem odločati za tovrstne javorje. Še več, tudi med sortami so razlike.
Drevo ali grm
Večina kupi majhne sadike, ki bolj spominjajo na grm kot na pravo drevo, pa tudi sicer je možno japonske javorje gojiti kot večdebelne primerke, ki so lahko olistani dokaj nizko in dajejo bolj videz grma kot drevesa. Stvar izbire in potreb pač. Če malce posežemo s škarjami za obrezovanje, si lahko tudi sami prikrojimo gojitveno obliko. Pri najbolj kompaktnih, nizkih sortah moramo pač že vnaprej računati, da bodo razvili široko krošnjo, ki se bo raztezala tik nad tlemi in take sorte pač ne moremo kaj dosti siliti v višino, na ravno deblo pa raje kar pozabimo. Tudi obratno ne moremo kaj dosti postoriti.
Nekaj sort
• Acer p. Bloodgood je preverjena in trpežna sorta, ki nima tako fino deljenih listov, so pa ti celo leto zelo dobro temnoškrlatno obarvani. Jeseni se barva intenzivira in spremeni v lepo svetlejšo rdečo. Odlično se obnese tudi na odprtih sončnih legah, zato z njo skoraj nikoli ni težav. V starosti rastlina doseže do pet metrov višine.
• Acer p. Dissectum Garnet je ena od klasičnih sort z zelo fino narezanimi listi. Posebna je tudi rast, saj po dolgih letih doseže največ 1,5 metra, nizko rast pa kompenzira s širino, premer krošnje lahko znaša tudi 3 metre. S to sorto lahko prav izjemne prizore ustvarimo ob vodnih motivih, kjer njene veje segajo tik nad vodno gladino. Listi so temno rdeče obarvani, jeseni pa le nekoliko posvetlijo. Skoraj identična sorta po rasti je Dissectum Viridis, le da so listi poleti zeleni.
• Acer p. Sango Kaku je nekoliko vazasto rastoča sorta, ki se jeseni obarva v lepe rumene ali oranžne odtenke, posebna zabava pa se začne, ko odvrže liste in opazimo koralno rdeča debla.
• Acer p. Waterfall ima podobno kot Dissectum Garnet izredno fino narezane liste svetlejše zelene barve. Rast je nizka, kupolasta, jeseni pa se obarva v jantarno rumene odtenke.
• Acer p. Orange Dream je še ena zanimiva sorta, saj sezono začne in konča v podobnih odtenkih. Mladi listi so rumeno-oranžni z malce temnejšim rdečkastim robom, jeseni pa se ponovno odene v svetlejšo oranžno odevalo.Skoraj identična sorta po rasti je Dissectum Viridis, le da so listi poleti zeleni.
• Acer p. Sango Kaku je nekoliko vazasto rastoča sorta, ki se jeseni obarva v lepe rumene ali oranžne odtenke, posebna zabava pa se prične, ko odvrže liste in opazimo koralno rdeča debla.
• Acer p. Waterfall ima podobno kot Dissectum Garnet izredno fino narezane liste svetlejše zelene barve. Rast je nizka, kupolasta, jeseni pa se obarva v jantarno rumene odtenke.
• Acer p. Orange Dream je še ena zanimiva sorta, saj sezon začne in konča v podobnih odtenkih. Mladi listi so rumenooranžni z malce temnejšim rdečkastim robom, jeseni pa se ponovno odene v svetlejšo oranžno odevalo.
Ni jih malo, ki so brez zadostnega znanja pograbili lepo sadiko, šele po štirih, petih letih pa ugotovili, da to ne bo samo meter ali dva visoka rastlina, ampak da vsako leto poganjki zrastejo po meter in več. Višjih sort oziroma "navadne" vrste A. palmatum v mladosti z močno rezjo ne moremo upočasniti, obratno, še bolj spodbudimo močno poganjanje mladih vej. Pri slednjih je najbolje, da drevo nekaj let bolj ko ne pustimo, da se razraste, saj se bodo dolge veje kasneje lepo razrasle in tvorile lepe krošnje.
Senzacionalna jesen
Ja, prav nič ne pretiravam s tem mednaslovom, saj je japonski javor z naborom vseh svojih sort jeseni tako vpadljivo obarvan z žarečo paleto barv, da nikogar ne pusti ravnodušnega. Če se pri nas večina drevja obarva rumeno in rjavo, nas ti javorji pobožajo tudi z močnimi oranžnimi in ognjeno rdečimi odtenki. Seveda ne gre le za jesen, barvitost pri njih si lahko privoščimo v prav vseh letnih časih, le da jesen absolutno zmaga. Nekatere sorte imajo najlepše barve na mladih listih spomladi, spet druge so temno rdeče spomladi in poleti, tretje pa imajo neverjetno atraktivno obarvano lubje, ki je najbolj vidno pozimi.
Osnovna vrsta je odlična
V poplavi sort, še posebno nizkih, prevečkrat pozabimo na klasiko, torej osnovno vrsto. Ta je marsikje lahko bolj uporabna, saj en večji primerek naredi boljši vtis kot množica pritlikavcev. Tak japonski javor v povprečju zraste v višino od pet do sedem metrov, kar je povsem sprejemljivo za večino vrtov.
En večji primerek naredi boljši vtis kot množica pritlikavcev
Če posadimo večdebelno sadiko, bomo dobili prijetno senco in ne bomo motili pogledov na primer s terase. Zanimive so tudi sence, ki jih taka debla mečejo ob poznopopoldanskem soncu na stene zgradb. Prijetno sveže zeleno listje pa jeseni nadomesti razkošna predstava predvsem oranžnih in rdečih odtenkov.
