Zagernikova ulica
Leta 1961 so novo ulico v Brezju poimenovali Zagernikova ulica. Tone Zagernik (1921-1944) je bil učitelj; učiteljišče je končal v Mariboru. Med okupacijo se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in spomladi 1944 postal sekretar mestnega komiteja SKOJ. Zasnoval je delo organizacije v mestu in okolici, toda še pred izvedbo je bil ubit v spopadu z Nemci julija 1944 na Dogoški cesti.
Za gozdom
Leta 1947 so obstoječo ulico ob koroški progi za gozdom na Studencih poimenovali Za gozdom.
Za gradom
Leta 1947 so skupino hiš za gradom v Zgornjem Radvanju poimenovali Za gradom. Radvanjski dvorec stoji na obronkih Pohorja, nedaleč od Maribora. Zgrajen je bil v 17. stoletju. V 19. stoletju so mu dogradili romantični okrogli stolp. Enonadstropna stavba ima obliko črke L. Zunanje fasade so obnovljene v duhu 19. stoletja. V pritličju še naletimo na stare oboke, nadstropje, kamor vodijo stopnice iz živopisnega marmorja, pa je v celoti predelano.
Zagrebška cesta
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico na Teznu poimenovali Cankarjeva ulica, po slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju (1876-1918). Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Auer Gasse (Auerjeva ulica), po avstrijskem tiskarju, direktorju cesarsko-kraljeve tiskarne na Dunaju Alojzu Auerju von Welsbachu (1858-1929). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Cankarjeva ulica. Ob odpravi dvojnega poimenovanja so jo leta 1947 preimenovali v Zagrebško ulico. Leta 1998 so ime popravili v Zagrebška cesta in jo hkrati podaljšali, tako da poteka od križišča z Nasipno ulico do Kavčičeve ulice. Leta 2004 so podaljšek Zagrebške od krožišča Zagrebške ceste, Volodjeve, Kavčičeve in Slekovčeve do križišča z ulico, delovno imenovano "Koridorska cesta", poimenovali Zagrebška cesta.
Leta 1242 so Zagreb razdejali Tatari
Zagreb, glavno mesto Hrvaške, leži ob reki Savi. Je gospodarsko, politično in kulturno središče države, sedež katoliške nadškofije in arhiepiskopije, sedež univerze (od leta 1874). V srednjem veku je bilo prvo pomembnejše slovansko naselje, nastalo verjetno v 10. stoletju. Leta 1094 je bilo že sedež škofije. Leta 1242 so ga razdejali Tatari. Istega leta je bilo ustanovljeno svobodno kraljevo mesto Gradec (današnji Gornji Grad); obe naselji sta se razvijali ob sicer nenehnih medsebojnih sporih. V ravnini pod obzidjema je nastajal še Donji grad. Gradec je bil med letoma 1444 in 1456 v lasti Ulrika II. Celjskega. Od 16. stoletja je glavno mesto Hrvaške in Slavonije. Od leta 1621 je sedež hrvaškega bana. Šele s cesarskim patentom leta 1850 je nastalo enotno mesto Zagreb. Število prebivalstva se je z 2000 leta 1668 povečalo na 7700 leta 1805, 57.900 leta 1900 in 566.000 leta 1971. V desetletjih po drugi svetovni vojni je na desnem bregu Save nastal Novi Zagreb). Konec 19. stoletja je v Zagrebu živelo okoli 7000 Slovencev (več kot 15 odstotkov prebivalstva). Leta 1931 jih je bilo 17.000, leta 1991 pa le še 7186.
Za hrastjem
Leta 1947 so staro ulico v Brezju poimenovali Za hrastjem, ker je ležala za manjšim hrastovim gozdičem.
Za Kalvarijo
V tridesetih letih 20. stoletja so pot za gričem Kalvarijo v Krčevini poimenovali Za Kalvarijo. Po nemški okupaciji leta 1941 so ime le ponemčili v Hinter dem Kalvarienberg. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Za Kalvarijo. Na griču Kalvarija stoji cerkev svete Barbare, ki je bila leta 1681 sezidana v zahvalo za prenehanje kuge v mestu. Cerkev ima baročni značaj, do nje vodi križev pot. Posebej zanimiva je zadnja kapela, v kateri je skupina pod križem, delo baročnega kiparja J. Strauba.
Za peklom
Leta 1947 so staro ulico v Brezju poimenovali Za peklom, ker je bilo to že udomačeno krajevno poimenovanje.
Za postajo
Leta 1965 so novo ulico v Limbušu poimenovali Za postajo. Ulica je tako ime dobila zato, ker poteka za železniško postajo v Limbušu.
Za tremi ribniki
Leta 1986 so novo ulico v Ribniškem selu poimenovali Za tremi ribniki, ker leži za ribniki Mestnega parka.
Za vasjo
Leta 1945 so staro ulico v Brezju poimenovali Poljska ulica. Leta 1947 so jo preimenovali v Za vasjo, ker je ležala na skrajnem robu vasi Brezje.
Zavita ulica
Leta 1945 so staro ulico v Brezju poimenovali Kajuhova ulica. Ob odpravi dvojnega poimenovanja so jo leta 1947 preimenovali v Zavito ulico, ker je bila pravokotno zavita ulica.
Zdravkova ulica
Leta 1955 so novo ulico na Pobrežju poimenovali Zdravkova ulica. Zdravko Trpin (1922-1943) je že pred drugo svetovno vojno deloval med mariborsko mladino kot sekretar SKOJ-a. Po okupaciji leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju in že leta 1941 odšel v partizane na Pohorje. Pozneje se je boril na Dolenjskem, kjer je leta 1943 padel.
