Mariborske ulice nekoč in danes: Wattovo ulico Maribor dobi leta 1900

Sašo Radovanovič
19.06.2022 04:00

Poimenovanja in preimenovanja mariborskih ulic, imena in dejavnosti ljudi, po katerih so bile poimenovane.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Delovna soba Jamesa Watta
Wikipedia

Vrvarska ulica

V 19. stoletju so ozek prehod med Partizansko cesto in Praprotnikovo ulico brez hišne številke uradno poimenovali Seiler Gasse (Vrvarska ulica). Leta 1919 so jo preimenovali v Vrvarsko ulico. Ker je bila ulica brez številke, so jo po nemški okupaciji leta 1941 ukinili. Maja 1945 so ji vrnili ime Vrvarska ulica. Ime je verjetno dobila po vrvarjih, ki se že od 17. stoletja pojavljajo v Mariboru.

V zatišju (Bresternica)

V osemdesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Bresternici poimenovali V zatišju.

V zatišju (Brezje)

Leta 1947 so staro ulico v Brezju poimenovali V zatišju, kar je bilo že staro krajevno ime za to tedaj mirno ulico.

V zavoju

V šestdesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Košakih poimenovali V zavoju, ker je vsa ulica en sam velik ovinek oziroma zavoj.

Vzhodna ulica

Leta 1936 so novo ulico na Pobrežju poimenovali Medvedova ulica, po medvedih, ki so nekoč prihajali s Pohorja tudi v bližnji Stražunski gozd. Po nemški okupaciji leta 1941 so ime spremenili v Bären Gasse (Medvedova ulica). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Medvedova ulica. Ob odpravi dvojnega poimenovanja so jo leta 1947 preimenovali v Vzhodno ulico, ker je bila to najvzhodnejša ulica na Pobrežju, tik ob meji z vasjo Brezje.

Wallischeva ulica

Leta 1959 so novo ulico na Tezenski Dobravi poimenovali Walischeva ulica. Leta 1998 so ime popravili v Wallischeva ulica. Koloman Wallisch (1889-1934), učitelj, je ob koncu prve svetovne vojne sodeloval v revoluciji Bele Kuna na Madžarskem. Po porazu revolucije se je zatekel v Maribor, kjer se je zaposlil pri Strokovni zvezi. Leta 1920 je sodeloval v železničarski stavki, zaradi česar ga je začela preganjati policija. Zatekel se je v Avstrijo, kjer je nadaljeval politično delo. Leta 1934 so ga aretirali, obsodili na smrt in usmrtili.

Wattova ulica

Leta 1900 so staro ulico v Magdalenskem predmestju, v Železničarski koloniji, poimenovali Watt Gasse (Wattova ulica). Leta 1919 so ime poslovenili v Wattova ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo poimenovali Watt Gasse. Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Watova ulica. Leta 1998 so ime popravili v Wattova ulica. James Watt (1736-1819) je bil škotski izumitelj. Leta 1765 je izdelal prvi praktično uporabni parni stroj. Leta 1775 je ustanovil prvo tovarno parnih strojev. Po njem se imenuje enota za moč vat (watt).

Wilsonova ulica

Leta 1898 so novo ulico v Melju poimenovali Malteser Gasse (Malteška ulica), v spomin na malteški viteški red, ki je imel v Melju svojo komendo. Malteška komenda se prvič omenja že leta 1217. Posesti komende so bile v Melju in na okoliških gričih (vinogradi). Glavno poslopje je stalo na majhni vzpetini. Vanjo se je prišlo skozi zidan obok z velikimi dvermi in majhnimi vrati. Desno od vhoda je bil prizidek, pod katerim je bila ječa. Levo ob vhodu je bila obokana kuhinja s shrambo mleka in zelenjave. V veliki kleti je bilo prostora za okoli deset tisoč litrov vina. V nadstropju so bile poleg majhnega salona še velika dnevna soba in dve izbi. V stari kašči, ko so jo leta 1743 povečali in nadgradili za nadstropje, so bili majhen salon, velika soba in dve izbi. Poleg glavne stavbe so stali lesena soba za peko kruha, kuhinja za služinčad, konjski hlev, svinjak, prostor za prešo in vozove. Na dvorišču je stal vodnjak iz leta 1769. Ob glavnem poslopju je stala kapela svete Katarine. Pod cerkvijo naj bi bila po legendi globoka ječa, v kateri so zaradi ljubezni do lepe viničarke zazidali redovnika Valterja. Ob cerkvi je bilo majhno obzidano pokopališče. Leta 1800 je malteški red komendo prodal mariborskemu meščanu in podjetniku Alojzu pl. Kriehuberju. Že leta 1844 pa so zapuščeno staro poslopje nekdanje malteške komende skupaj s cerkvijo podrli. Ostala je le še pristava, Meljski dvor (Einspielerjeva ulica 19 in 21), ki je pozneje služila predvsem gospodarskim potrebam. Leta 1919 so ulico preimenovali v Wilsonova ulica. Po nemški okupaciji aprila 1941 so ulici začasno vrnili ime Malteser Gasse, nato pa so jo še isto leto preimenovali v Luschin Gasse (Luschinova ulica), po avstrijskem pravnem zgodovinarju Arnoldu Luschinu (1841-1932). Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Wilsonova ulica.

Thomas Woodrow Wilson (1856-1924) je bil osemindvajseti predsednik ZDA (1913-1921). Leta 1910 je bil izvoljen za guvernerja New Jerseyja. Wilson je postal uspešen reformni guverner in si je pridobil sloves, ki mu je pomagal do demokratske nominacije za predsednika leta 1912. Ko je prišel na položaj, se je odločil, da bo izvedel program, znan kot Nova svoboda. Namenjen je bil spodbujanju tekmovalnosti, podpiranju enakih možnosti za vse in preprečevanju korupcije. Ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 si je sprva prizadeval za ohranitev nevtralnosti ZDA, potem pa je postopno sprejel pobude, da bi morale ZDA stopiti v vojno na strani zaveznikov. Nemška politika bojevanja s podmornicami od januarja 1917 je aprila privedla do vojne napovedi. Odtlej si je prizadeval za uresničitev svoje vizije o mirnem povojnem svetu, ki jo je predložil v štirinajstih točkah. Zaradi svojega prezbiterijanskega prepričanja in spoštovanja pravne tradicije je podprl mednarodna mirovna prizadevanja, nasprotoval pa je ameriškemu izolacionizmu, ki je predlagano Društvo narodov razumel kot orodje britanske in francoske diplomacije. Pri vprašanju o sodelovanju ZDA v Društvu narodov je moral v senatu Wilson popustiti izolacionistom, zaradi naporov pri pogajanjih v zvezi z versajskim mirom in njegovim sprejetjem v senatu pa ga je zadela huda kap. Nikoli si ni povsem opomogel in v zadnjem letu njegovega predsednikovanja je posle vodila njegova žena.

Zadružna ulica

Leta 1951 so novo ulico na Studencih poimenovali Zadružna ulica. Ulica je dobila ime po Stanovanjski zadrugi železničarjev, ki je leta 1950 tu začela graditi stanovanjske hiše za svoje uslužbence.

Zagata

V začetku 20. stoletja so novo ulico na Pobrežju poimenovali Sack Gasse (Zagata - Slepa ulica). Leta 1919 so ime poslovenili v Zagata. Po nemški okupaciji aprila 1941 so ji začasno vrnili ime Sack Gasse, nato pa so jo še isto leto preimenovali v Mond Gasse (Mesečna ulica). Maja 1945 so ji vrnili ime Zagata.

Založba Roman
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta