Volodjeva ulica
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico na Teznu poimenovali Maistrova ulica, po generalu Rudolfu Maistru (1874-1934). Po nemški okupaciji leta 1941 so jo preimenovali v Luisen Gasse (Luizina ulica) po veliki vojvodinji Badenski, hčerki cesarja Wilhelma I. Luisi (1838- 1923). Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Maistrova ulica. Ob regulaciji in odpravljanju dvojnega poimenovanja so ulico leta 1947 razdelili na štiri nove ulice: Moskovska ulica, Ulica heroja Volodje, Ulica heroja Nandeta in Jaskova ulica. Kmalu so ime popravili v Volodjeva ulica. Vladimir Knežević - Volodja (1915-1944) je bil poslan na Slovensko leta 1942 iz Vrhovnega štaba v Bosni. Postal je politkomisar v Tomšičevi brigadi, bil pozneje komandant Novega mesta in Gregorčičeve brigade. Z njo je bil leta 1944 poslan v Benečijo. Padel je maja 1944 nad Vrtojbo.
Vončinova ulica
Leta 1975 so novo ulico na Tezenski Dobravi poimenovali Vončinova ulica. Anton Vončina (1894-1969) geometer, je med letoma 1913 do 1914 študiral geodezijo v Gradcu. Med prvo svetovno vojno je bil štiri leta v Avstro-Ogrski, nato pa do septembra 1919 v jugoslovanski vojski. Študij je 1919 nadaljeval v Ljubljani in leta 1920 opravil izpit za geometra. Leta 1926 je odšel v Maribor h gradbenemu uradu mestne občine, kjer je kasneje prevzel predvsem geometrsko upravno delo. Okupator ga je leta 1941 z družino izselil v Srbijo, od koder se mu je posrečilo 1942. priti k bratu v Idrijo, kjer se je povezal z OF. Po kapitulaciji Italije 1943 je delal v opekarni in pri lesni industriji na Vrhniki, maja 1945 se je vrnil v Maribor k prejšnjemu delu, ki ga je tudi po upokojitvi leta 1954 kljub bolezni nadaljeval do smrti.
V Mariboru je vzorno uredil gradbeni arhiv, v katerem so vsi potrebni podatki o gradbenem in urbanističnem razvoju Maribora od leta 1860, in gradbeno fototeko, ki vključuje vse najpomembnejše zgradbe; večino posnetkov zanjo je napravil sam, saj je bil odličen fotograf. Tako je ohranil tudi slike poslopij, ki so bila med vojno porušena. Po vojni je bil tudi poročevalec v komisiji za poimenovanje ulic. Sestavil je kartoteko ulic z vso dokumentacijo, spremljal zgodovino starejših ulic, dognal čas nastanka in z datumi navedel vsa preimenovanja, ki so jih doživele. Napisal je nekaj člankov: Arhiv gradbenih spisov v Mariboru (1954), Gradbena fototeka (1955), Maribor v letih od 1918 do 1919 (1956), Imena ulic v Mariboru (1958), Oštevilčenje hiš v Mariboru (1966; zgodovina od 1770 dalje). Razprava Urbanistični razvoj Maribora (1962) pa je ostala v tipkopisu. Bil je temeljit poznavalec gradbene zgodovine Maribora, zlasti od srede 19. stoletja, pomemben organizator in je pripravil nepogrešljivo gradivo za vsakogar, ki hoče raziskovati gradbeni razvoj Maribora. V prostem času se je od leta 1930 posvečal gradnji in nato upravi Pohorskega doma (sedanji Dom Miloša Zidanška), ki so si ga mestni uslužbenci zgradili na Pohorju za svoj oddih.
Vornikova ulica
Leta 1965 so novo ulico v Limbušu poimenovali Vornikova ulica. Ivan Vornik (1909-1943), železniški delavec, je bil v stari Jugoslaviji član Sokolskega društva. Po okupaciji so ga Nemci kot zavednega Slovenca odpustili, vendar je kmalu dobil novo službo kot šolski sluga v Mariboru. Povezal se je z osvobodilnim gibanjem in deloval kot aktivist. Avgusta 1943 so ga Nemci aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče Auschwitz, od koder se ni več vrnil.
Vošnjakova ulica
Leta 1898 so novo ulico v Graškem predmestju blizu nove sodne palače poimenovali Kaiserfeld Gasse (Kaiserfeldova ulica), po avstrijskem državniku in deželnem glavarju Štajerske Moritzu von Kaiserfeldu (1811-1885). Leta 1919 so jo preimenovali v Jože Vošnjakova ulica. Leta 1934 so ime popravili v Vošnjakova ulica. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Kaiserfeld Gasse. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Vošnjakova ulica.
Jože Vošnjak (1834-1911) je bil politik, pisatelj in zdravnik. Po končanem študiju medicine leta 1858 na Dunaju je kot zdravnik deloval v Šoštanju med letoma 1858 in 1859, nato v Ljubljani in Kranju. Od 1861 do 1870 je bil okrajni zdravnik v Slovenski Bistrici, od 1870 do 1872 v Šmarju pri Jelšah. Leta 1895 se je upokojil in se preselil na vinogradno posestvo na Visolah.
Bil je med najvidnejšimi zdravniki svojega časa na Kranjskem. Zavzemal se je za gradnjo nove deželne bolnice v Ljubljani in za ureditev zdravniškega pokojninskega sklada (Kranjska je prva priznala okrožnim zdravnikom pravico do pokojnine). Leta 1863 je izdal knjigo Poduk o človeku ali Kratek razklad človeške anatomije in fiziologije (1863).
Jože Vošnjak (1834-1911) je bil politik, pisatelj in zdravnik
Za politiko se je začel zanimati sorazmerno pozno, saj se niti leta 1848 niti v dunajskih letih še ni globlje zavedal slovenstva, čeprav se je kot medicinec družil z bratoma Benjaminom in Gustavom Ipavcem. Šele v Kranju in Ljubljani je njegov nagli in občutljivi značaj vzplamtel za narodno delo. V krajih, kjer je služboval, je ustanavljal društva ter budil mestno in kmečko ljudstvo k narodni zavednosti. Najpomembnejši pa so bili nastopi v Štajerskem deželnem zboru, kjer je leta 1868 zagovarjal jezikovno enakopravnost in Zedinjeno Slovenijo. Udeležil se je skoraj vseh slovenskih taborov, na njih govoril in napisal brošuro Slovenski tabori (1869). Kot državni poslanec se je zavzel za ustanovitev gimnazije na Ptuju (1869) in vinarske šole v Mariboru (1872). Med starejšimi politiki liberalne smeri je bil najbolj nesebičen in idealen delavec. Vodilo ga je prepričanje, da je ljudstvo mogoče prebuditi in narodno utrditi samo z izobraževanjem in gospodarsko osamosvojitvijo.
V prelogih
Po nemški okupaciji leta 1941 so že obstoječo ulico na Tezenski Dobravi poimenovali v Mohn Gasse (Makova ulica). Maja 1945 so ime začasno poslovenili v Makova ulica. Leta 1946 jo je okrajni odbor preimenovali v Koresovo ulico. Ob odpravi dvojnega poimenovanja leta 1947 pa so jo preimenovali V prelogih, kar je bilo staro krajevno ime po nekdanjih redkih borovih logih.
