Pod klancem
Leta 1971 so novo ulico v Limbušu poimenovali Pod klancem. Leta 1983 so jo podaljšali, tako da se v loku priključi na Ulico 30. maja.
Pod Piramido
Leta 1947 so del Tomšičeve ulice v Krčevini nad nekdanjim posestvom barona Twickla preimenovali v Piramido. Leta 1965 so jo preimenovali v ulico Pod Piramido. Mariborsko območje je bilo v času vladavine Rimljanov, preseljevanj narodov in naselitve prednikov Slovencev malo pomembno. Šele s prihodom Madžarov v Panonsko nižino in njihovimi vpadi v frankovsko državo je dobilo nov pomen. Da bi zavarovali Karantanijo pred madžarskimi vpadi, je dal koroški vojvoda Bernhard Spanheim zgraditi na griču Piramida nad Mariborom utrdbo, ki je zapirala vhod v Dravsko dolino in dalje na Koroško. Utrdba ali grad se je imenoval "grad v marki" (obmejna grofija v frankovski državi), "Burg in der Mark", in se prvič omenja v listini iz leta 1164. Eden najstarejših gradov na Slovenskem je bil zgrajen v 12. stoletji, kot utrdba, ki je preprečevala vdor Madžarov iz Panonske nižine po dolini reke Drave na Koroško. Leta 1528 je Gornji Maribor pogorel in na njegovem mestu so pozidali nov grad. To je bila masivna gmota bolj stanovanjskega kot utrdbenega videza. Leta 1784 so že na pol podrti in opusteli grad porušili, danes so ohranjeni le še ostanki nekdanje grajske kleti. V 19. stoletju so na njegovem mestu zgradili kapelico, ki je priljubljena izletniška točka Mariborčanov.
Pod Pohorjem
Leta 1969 so ulico v Razvanju poimenovali Pod Pohorjem. Pohorje je največje centralnoalpsko hribovje v severovzhodni Sloveniji. Na severu se spušča v Dravsko dolino, na zahodu v Mislinjsko, na jugu sega do Vitanjskega podolja in Dravinjskih goric, na vzhodu pa do Dravskega polja. Razvodni hrbet Pohorja med Dravogradom in Mariborom je dolg 68 kilometrov. Vzhodno Pohorje je v vrhnjih delih planotasto in močvirno. Zaradi neprepustne podlage se je na Pohorju razvilo več močvirnih površin, šotnih barij. Najznačilnejša so visoka barja, nastala na nanosih mineralno revnih peskov; točna starost ni znana. Najpomembnejši so Lovrenško barje, Ribniško barje, barje pod Klopnim vrhom in Prednikovo močvirje. Površino visokih barij porašča ruševje, Prednikovo močvirje pa gozdni bor in breza. V podrasti so najznačilnejši šotni mahovi, ki pokrivajo celotno površino. Jezerca, najštevilnejša na Lovrenškem barju, so nastala sekundarno, zaradi erozije. Posebna skupina so šotnata barja, ki jih poraščajo redke zakrnele smreke. Taka barja so na primer Planinka, Ostruščica, Kamenitec, Osankarica. Rastlinstvo barjanskega smrekovja je bogato. Površino gosto poraščajo razne vrste šotnih mahov.
Pohorje je ena najbolj izrazitih gozdnatih krajin v Sloveniji; gozdnatost je 70-odstotna. Kmečka posest je v izrazitih celkih. V spodnjem in srednjem višinskem pasu prevladujejo kmetije z malo obdelovalne zemlje in mnogo gozda, v zgornji tretjini pa gozdna državna posest in veleposest. Pašniki so delno ohranjeni na pohorski planoti, a jih naglo zarašča gozd. Na Pohorju je 15 gozdnih rezervatov, največji med njimi so dva okrog Lovrenških in Ribniških jezer (okoli 500 hektarjev) in pragozdni rezervat Šumik (58 hektarjev) na mariborskem delu Pohorja.
Pohorska gozdnatost je 70-odstotna
Pohorski gozdovi kažejo močno spremenjeno naravno podobo. Obsežne smrekove monokulture so zamenjale nekdanje mešane sestoje, v katerih so v 18., 19. in tudi v začetku 20. stoletja zaradi fužinarskih in steklarskih potreb po oglju močno iztrebili bukev. V drugi polovici 19. stoletja so bili gozdovi tako izsekani, da se je našel les le še na okoli četrtini površine, drugo so bile goljave ali mladi gozdovi. Revitalizacija gozdov po drugi svetovni vojni je usmerjena v vzgojo večnamenskega mešanega gozda, vendar gozdovom kljub močno povečani lesni zalogi manjkata ekološka in gospodarska stabilnost; močno jih uničuje onesnažen zrak iz šoštanjske TE.
Po upravno-politični razdelitvi tako imenovane Spodnje Štajerske, uveljavljeni julija 1941, je bilo celotno Pohorje vključeno v okupatorjevo podeželsko okrožje Maribor, območje pa razdeljeno med 21 okupatorjevih političnih občin. Na Pohorju in v krajih ob njegovem vznožju so leta 1941 delovale uporniške skupine, a večino je gestapo še istega leta razbil. Na Pohorju so potekali številni boji, največ leta 1944. Bilo je pomembno za partizanske enote, za napade na okupatorjeve postojanke in prometnice ter kot izhodišče za širjenje osvobodilnega boja. Njegovo severno pobočje je strmo, nad Ruško dolino nerazčlenjeno, jugovzhodno pa zložno, zato je na njem bolj izkrčen gozd in je gosteje poseljeno s samotnimi kmetijami, zaselki in večjimi župnijskimi središči (Šmartno na Pohorju, Veliko Tinje, Kebelj). Živino so nekoč pasli v gozdovih okrog naselij, poleti pa v veleposestniških gozdovih nad njimi. V 20. stoletju je začel upadati delež pašnikov, senožeti, travnikov in njiv ter naraščati delež gozda. Nacionalizacija fevdalnih gozdov in zgraditev gozdnih cest po drugi svetovni vojni sta pospešili deagrarizacijo in depopulacijo hribovskih krajev. Kmetije imajo tržne presežke lesa, goveda in mleka, so pa prehransko pasivne in zelo odvisne od dela v podgorju (Zreče, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Maribor, Ruše, Radlje ob Dravi, Muta, Dravograd, Otiški Vrh, Slovenj Gradec, Velenje). Narašča turistični pomen Pohorja, saj ima kot najobsežnejše hribovje severovzhodne Slovenije več kot deset planinskih domov. Urejena smučišča so na mariborskem delu Pohorja, Rogli in Kopah. Na pohorske vrhove so speljane ceste iz Spodnjih Hoč, Ribnice na Pohorju, Šmartna pri Slovenj Gradcu in Zreč; glavni hrbet prečkajo ceste Oplotnica-Pesek-Lovrenc na Pohorju, od Legna prek Malega sedla (1189 metrov) do Vuzenice in Pameče-Trbonje.
Pod Rebrco
Leta 1969 so ulico v Razvanju poimenovali Pod Rebrco.
Podrgrajsova ulica
Leta 1967 so novo ulico na Studencih poimenovali Podrgrajsova ulica. Jože Podrgrajs (1896-1943) je bil pred drugo svetovno vojno vratar na koroški železniški postaji na Studencih. Po okupaciji se je vključil v osvobodilno fronto in sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Zbiral je orožje in strelivo za partizane, v svojem stanovanju pa je skrival ilegalce in partizane. Marca 1943 so ga Nemci aretirali in zaprli. Julija istega leta so ga kot talca ustrelili pri Svetem Primožu pri Ljubnem.
Pod Stolnim vrhom
Leta 1965 so novo ulico v Košakih poimenovali Pod Stolnim vrhom, ker leži pod gričem Stolni vrh (383 metrov).
Pod šolo
Leta 1967 so novo ulico ob potoku južno od šole v Kamnici poimenovali Pod šolo.
Pod Urbanom
Leta 1967 so pot po strmem pobočju severno od Lucijinega brega proti cerkvi svetega Urbana poimenovali Pod Urbanom. Pod Urbanom je zaselek v Kamnici, ki leži pod hribom Urban (597 metrov), na vrhu katerega je cerkev svetega Urbana, ki se prvič omenja leta 1352. Sedanja cerkev je bila zgrajena v 16. stoletju in je bila leta 1860 obnovljena.
Pod vinogradi (Košaki)
V tridesetih letih 20. stoletja so novo ulico v Košakih poimenovali Pod vinogradi. Po nemški okupaciji leta 1941 so ime ponemčili v Unter den Weingärten. Maja 1945 so ji vrnili slovensko ime Pod vinogradi. Ulica je razdeljena na tri dele, dva dela (eden nad drugim) ležita vzhodno od hitre ceste skozi Maribor (Košake), tretji del pa še nekoliko severneje.
Gričevnato zaledje Maribora z ugodno klimo je pripomoglo k razvoju vinogradništva vse od srednjega veka naprej. Ni naključje, da se Maribor ponaša z najstarejšo trto v Evropi, s 400 let staro kavčino, ki raste na Lentu. V Podravju so vino poznali še pred prihodom Rimljanov, v rimskih časih pa so bila vina iz Petovie znana po vsem imperiju. Po obdobju preseljevanja narodov so v srednjem veku vinogradništvo oživili menihi, predvsem minoriti. Temelje sodobnega vinogradništva je v 19. stoletju postavil nadvojvoda Janez.
V okolici Maribora gojijo predvsem vina severnega tipa, sortni izbor odraža prevladujoč nemški vpliv. Tako prevladujejo visoko aromatične bele sorte, precej pozornosti posvečajo vinom posebne kakovosti, ki so značilna za severne dežele: pozna trgatev, suhi jagodni izbor, ledeno vino. Značilne vrste mariborskega območja so rdeči konjičan, beli konjičan, jareninčan, mariborčan in ritoznojčan. Mariborska vinska cesta (VTC18) vodi iz Maribora čez Pekre, Limbuš, Kozjak, Kamnico, Kalvarijo, Počehovo, Meljski hrib, Celestrino do Vurberka.
Pod vinogradi (Bresternica)
V osemdesetih letih 20. stoletja so tudi novo ulico v Bresternici poimenovali Pod vinogradi.
Pod vrhom
Leta 1965 so novo ulico v Melju poimenovali Pod vrhom, ker leži pod slemenom Meljskega hriba.
