Miša Pušenjak
Za vrtičkarje se je pričel najmanj priljubljen zimski čas. Mnogi se zato jezijo, sama pa imam zimo rada. Potrebna sem počitka, vsako leto bolj. In enako velja za zemljo - tudi ona potrebuje počitek. Zato zdaj velja osnovno pravilo: zemljo pozimi puščamo na miru. Naj počiva vsaj do druge polovice februarja. Poskušajte pridelek pobirati s poti, ne hoditi po gredicah, ne sadite, ne odstranjujte plevelov, tudi gnojenje zdaj zaključimo. Edino, kar še lahko naredite, je odvzem vzorca zemlje za analizo, da bo gnojenje rastlinam in okolju prijaznejše. Če ste bili pridni, posebej če imate rastlinjak, je sveže zelenjave na razpolago veliko. Mnogi pa nimajo te sreče, živijo v bloku, nimajo zelenjavnega vrta, pa bi vseeno želeli kaj svežega, zelenega pridelati kar v stanovanju. Sama nisem pristaš pridelave "odrasle" zelenjave v notranjih prostorih, čeprav to postaja priljubljeno tudi pri nas. Vsekakor pa lahko pridelujemo kalčke in mikrozelenjavo.
Razlika med kalčki in mikrozelenjavo
Ko sem pričela pisati nasvete za pridelavo zelenjave, smo oboje metali v isti koš. Vse so bili kalčki. Danes pa ločimo eno od drugega, saj je razlika pravzaprav očitna. Kalčke pridelujemo brez prisotnosti zemlje ali kakšnega drugega materiala; semenu omogočimo dovolj vlage in (ne vedno) svetlobe, da vzkali, potem pa kalčke hitro pojemo.
Mikrozelenjava pa zraste iz posejanega semena. Seme posejemo, resda na gosto, a vseeno posejemo. Uporabimo lahko zemljo, jaz jo vedno, lahko pa le papirnate brisače ali kakšen drug material, ki vpija vodo. Pridelek poberemo običajno takrat, ko rastline poženejo prve prave liste. Ko pridelamo kalčke, pojemo seme in kalček, ki ima le redko prave liste. Pri mikrozelenjavi pa je naša hrana samo nadzemni del, ki ga porežemo. Veliko lažje in hitreje gre pridelava mikrozelenjave, zato sama kalčkov sploh ne pridelujem več - potrebujejo namreč več nege in znanja. Pri mikrozelenjavi pa dela praktično ni, razen da jo posejemo in potem porežemo pridelek.
Razkuženo seme ni primerno
Nekaj osnovnih napotkov
Kako torej pridelamo zelenje kar na okenski polici? Za setev lahko izberete kakršnekoli posode, lahko so tudi plitvi krožniki, podstavki …, saj potrebujemo le dva ali tri centimetre zemlje, ne več. Nekatera semena, kot sta kreša ali pšenica, pa lahko sejete samo na mokre papirnate brisače. Križnice je treba posejati v zemljo, saj kalijo v temi, ostankom semenske lupinice pa se izognemo tako, da na seme naložimo nekaj več zemlje (centimeter do dva).
Zemljo nasujemo v posodo in jo rahlo namočimo, če je treba. Seme preprosto razporedimo po površini zemlje dokaj na gosto. Kako gosto, je odvisno od rastlin. Krešo, pšenico, rukolo … posejemo na gosto, semenke naj bodo kar druga poleg druge, seme stročnic pa posejemo bolj na redko. Od stročnic najpogosteje sejemo grah ali mungo fižol, prav tako lahko sejete lečo ali čičeriko, tudi seme črne soje se najde na policah naših trgovin - odlična je tudi v ta namen. Semen bazilike ne pokrivamo z zemljo, ostala semena pa. Postavimo jih na toplo.
Večina semena, če je kvalitetno, vzkali v treh (kreša) do petnajstih dneh (por, drobnjak). Takoj ko opazimo kaljenje, seme postavimo na svetlo in na zmerno topel prostor. Le tako boste vzgojili liste, polne klorofila (ki vsebuje železo, magnezij, kalij) in drugih koristnih snovi. V temi bo vsega tega manj. Na zelo toplem bo delež pecljev prevelik, saj se rastlinice potegnejo.
Hitro in aromatično
Katere rastline lahko pridelamo kot mikrozelenjavo? Za vzgojo mikrozelenjave so primerne prav vse rastline. A bolje je vzgajati tiste, ki hitro kalijo in rastejo. Odvisno je od tega, kaj vam je všeč. Lahko se odločimo za liste nevtralnega okusa, lističe dodajamo drugim jedem, a jim ne spremenimo okusa. Najbolj znana rastlina z dokaj nevtralnim okusom je špinača, pa tudi rdečo peso lahko pridelamo kot mikrozelenje. Sama pogosto sejem seme lucerne in včasih sončnic.
Aromatične so križnice: brokoli, rukola, cvetača, zelje (zanimivo je rdeče zelje zaradi dodatnih koristnih snovi v rdeči barvi) in vrtna kreša, ki smo jo že od nekdaj raje sejali, kakor pa vzgajali kalčke. Mnogi izpostavljajo redkev, redkvico in azijsko redkev (mizuna). Sem lahko uvrstimo še rukolo. Izredno aromatično je mikrozelenje čebulnic: pora, drobnjaka, stoletne in navadne čebule.
Koristna žita
Prav tako je zelo zanimivo in enostavno, če kot mikrozelenje sejemo žita, posebej se priporočata pira in pšenica. Posejemo božično žito - a pozor, seme ne sme biti razkuženo - in v njem uživamo do novega leta, potem pa ga zjutraj, po novoletni zabavi, pojemo ali stisnemo v presni sok. Sama žito sejem celo leto in ga dodajam presnim sokovom. Ne glede na to, katero sadje uporabim, da smutijem porezano listje pšenice ali ječmena prav poseben okus. Zelenje žit porežemo nekje deseti dan po setvi. Listi žit so polni klorofila, encimov in odlično pomagajo pri čiščenju krvi in obnavljanju jeter.
Ne smemo pozabiti na nekoliko specifičen, a odličen okus zelenja ajde. Tudi ajdo lahko posejemo in pojemo kot mikrozelenje. V tujini pogosto sejejo nekatere cvetlice, kot so sončnice (nevtralen okus) ali kapucinčki, ki imajo pikanten, kislo oster okus.
Mikrograh
Posebej za vegetarijance priporočam setev stročnic. Grah ima najbolj nevtralen okus. Ker hitro požene vitice, je lep okras, še majhne poganjke damo na narezke, namaze in podobno. Vsebuje vitamin E, ki spodbuja odpornost našega telesa. Zelo slabo poznamo lecitin, posebno spojino, ki ima v našem telesu veliko vlog. Zaradi vedno manj sveže hrane ga pojemo veliko premalo. Zelenje graha vsebuje tudi več kalija in fosforja, magnezij, cink in železo, malo manj pa vitamina A in C. V njem najdemo biološko visoko vredne beljakovine (globulini), zaradi česar je grah zanimiv za vegetarijance. Mikrograh uživamo, ko naredi prve prave liste in vitice. Skratka, sami poskusite in preverite, kaj vam je najboljše.
Najprej pa se odločite, kaj boste z zelenjem naredili. Če boste porezane lističe oziroma rastlinice samo dodali običajnim solatam, je bolje izbrati rastline nevtralnega okusa. Če želite okuse solat popestriti, izberite križnice. Kot dodatek namazom so odlične čebulnice. Pšenica (oziroma mikrozelenje iz pšenice, pire in drugih žit) pa je odličen dodatek presno stisnjenim sokovom ali smutijem.
Kaj je pomembno pri izbiri semena
Ko ste se odločili za rastline, izberete seme. Mnogi priporočajo ekološko pridelano. S tem bi se strinjala, če bi bila njegova kaljivost v redu. Pa pogosto ni. Ker sejemo zelenjavo v majhne lončke in posodice, si želimo, da vzkalijo vse rastline. Prav tako je ekološko pridelano seme pogosto bolj okuženo z glivicami, česar pa pri mikrozelenju ne sme biti.
Zato svetujem, da si priskrbite seme za kalčke, ki je zagotovo najbolj kaljivo. Danes mnogi že ponujajo seme za pridelavo mikrozelenjave. Pri konvencionalno pridelanem semenu pa bodite posebej pozorni, da ni razkuženo. Načeloma na semenu ni napisano, da ni razkuženo. Kadar je, mora biti to nekje na zadnji strani vrečice obvezno napisano. Poiščite žig na vrečici s semenom, tam bo pisalo razkuženo, treated seeds, behandeltes Saatgut ali kaj podobnega. Razkuženo seme ni primerno. Posebej tisti, ki boste zdaj sejali božično žito, bodite previdni. Kolikor vem, je vse komercialno seme s tem nazivom razkuženo.
Sem vas prepričala? Poskusite in si skupaj z otroki naredite zabaven popoldan ob setvah rastlinic. Zelena barva mladega listja bo popestrila puste deževne dni na vaših oknih. Mlado mikrozelenjavo jemo presno, ne kuhamo je. V tem se razlikuje od kalčkov, saj moramo kalčke stročnic obvezno kuhati, s tem pa izgubljamo koristne sestavine.
Mikrozelenjavo najpogosteje dodamo različnim solatam ali smutijem. Lahko jo stiskamo v presne sokove, lahko jo potresemo po namazih ali jo jemo na številne druge načine. Skratka, nov zanimiv način, da se izognemo tabletam in različnim prehranskim dodatkom in si tudi v stanovanjih brez zemlje pridelamo nekaj zdravega in dobrega.
