Na cesti že v svetovni špici, zakaj še ne na pisti

Slovenija je s Tadejem Pogačarjem, Primožem Rogličem, Matejem Mohoričem in še kom svetovna velesila v cestnem kolesarstvu, pa čeprav imamo med elito zgolj sedmerico. Ob koncu prejšnjega tedna pa smo na državnem prvenstvu preverili, ali se nam kaj podobnega obeta v dirkališčnem kolesarstvu, ki je pri nas relativno nepoznana disciplina. Niti ne nova, saj imamo tekmovanja že lep čas, leta 1996 je bil v Češči vasi pri Novem mestu za mladinsko svetovno prvenstvo po načrtih priznanega nemškega arhitekta Ralpha Schürmanna zgrajen sodoben velodrom. A brez strehe nad glavo ga je najedal in uničil zob časa, so pa ga pred šestimi leti prenovili, pokrili in mu vdahnili novo življenje. Objekt si danes kolesarji delijo z atleti, klubi ga vse bolj uporabljajo in Slovenci ne bi bili športen narod, če o najvišjih ciljih, olimpijskih medaljah, ne bi sanjali tudi na tem področju. Potencial imamo, prikimavajo sogovorniki, in eno ime se že pojavlja na obzorju - Novomeščan Žak Eržen, sicer še mladinec, sin šefa moštva Bahrain Victorious Milana Eržena, je že mednarodno uspešen.

Najprej so Britance zasmehovali, potem so se od njih učili

Naši kolesarski strokovnjaki ne v tej disciplini ne v tem športu ne odkrivajo tople vode, ampak so se podredili globalnim trendom. "Svetovne smernice je pred kakšnim desetletjem postavilo angleško moštvo Sky, danes Ineos. Začeli so prepletati discipline, dirkališče, ciklokros, gorsko kolesarstvo, cesto. Bistvo je v multidisciplinarnosti, v kombinacijah se iščejo rezerve, nianse, ki dajo še boljše rezultate. Izjemno težko je danes narediti napredek povsod, v gospodarstvu boljši izdelek ali v športu boljši rezultat," je dejal novi slovenski selektor Uroš Murn. V zadnjih letih smo lahko opažali, kako so v cestno kolesarstvo prodirali športniki iz ciklokrosa, Nizozemec Mathieu van der Poel in Belgijec Wouta van Aert sta vodilna ambasadorja te discipline. V njuni odsotnosti je pred kratkim svetovni prvak postal mladi Britanec Thomas Pidcock, aktualni olimpijski prvak z gorskim kolesom, ki je lani presenetljivo slavil na cesti na Brabantski puščici. In še bi lahko naštevali ...

Otočani so najvidnejše mesto na svetovnem kolesarskem zemljevidu zavzeli z zmagami na največji dirki na svetu - po Franciji. Bradley Wiggins (leta 2012) je bil prvi junak, sledila sta Chris Froome (2013, 2015-2017) in Geraint Thomas (2018). Sploh Wiggins (s petimi zlatimi olimpijskimi medaljami), ki je prejel tudi častitljivi kraljičin naziv "sir", in Thomas (z dvema) sta njihova vodilna predstavnika, as na pisti je bil tudi sprinter Mark Cavendish in še kdo. Na lanskih olimpijskih igrah je v bron v disciplini Omnium osvojil italijanski sprinter Elia Viviani, njegov rojak Filippo Ganna (član Ineosa) je v ekipnem zasledovanju vzel kar zlato, zato lahko mirne vesti pritrdimo, da se discipline ne izključujejo, ampak dopolnjujejo. "Na začetku so se Britancem, ki so prišli s piste, vsi smejali, ampak so se nehali, ko je Wiggins zmagal na Touru. Nato so se vsi začeli spraševati, kako je to mogoče. Podobna različica je ciklokros, kjer hitrosti niso visoke, je pa velika obremenitev v vati in dobiš veliko moči," je pojasnil naš nekdanji kolesar Tadej Valjavec.

Pozimi najraje na sneg

In dodal, da se proti toku ne da plavati. "Če ne slediš trendom, te povozi čas. A če pogledamo na drugo stran, Alejandro Valverde je že zelo star, pa je še vedno zelo uspešen in po moje ne trenira na cesti. Več poti te pripelje do cilja. Hvala vsem, da imamo ta objekt, največja škoda bi bila, da ga ne bi izkoristili in bi spet propadel. Mislim, da se zdaj dobro koristi in moram imeti kar srečo, da dobim prost termin," je povedal Besničan. Sam se po njem sicer še ni zapeljal. "Me je strah, haha. Če kot majhen začneš, ni nič takšnega, če pa mene starega tu gor postavite, bi se usral od strahu," se je zasmejal 44-letni Gorenjec. Najbolj strah vzbujajoči sta v 250-metrskem ovalu na Dolenjskem krivini, kjer naklon doseže 44 stopinj, a niti po ravninah ni ravnina - 12 odstotkov naklona.

Valjavec velodrom obiskuje s sinom Erazmom, ki gre po očetovih stopinjah. "Poskušala sva enkrat, dvakrat tedensko priti na Dolenjsko in trenirati. To je za popestritev pripravljalnega obdobja več kot dovolj, se pa na državnem prvenstvu opazijo razlike v primerjavi s tistimi, ki več trenirajo. Ne v moči, ampak obvladovanju vrlin dirkanja na pisti. Meni je sicer pomembno le, da fantje dirkajo, se mučijo, če po domače povem. Veliko bolj prijetno in zdravju prijazno je pozimi to početi na prijetnih temperaturah. Je pa moje stališče, in tudi kranjsko je zmeraj bilo, da pozimi prakticiramo vse drugo - tek na smučeh, turno smučanje, za zdaj imamo zelo malo kilometrov na kolesu."

6000 evrov preveč za eno dirko

"V osnovi nam je pista malo predaleč, da bi jo vzeli hudo resno, a državno prvenstvo zmeraj vzamemo resno. Za nas je dirkališče kot popestritev, morda bi se z njim več ukvarjali, če bi imeli več dirk, kot jih imamo poleti v pokalu Slovenije," je dejal Miran Kelner, trener v Perutnini Ptuj. Druga kolesarska disciplina zahteva specifičen trening in posebno opremo, s čimer nastanejo dodatni stroški. "Pri tem nam pomaga kolesarska zveza, tedensko je organizirala vsaj en skupni trening in prevzela stroške najema dvorane. Tudi kolesa imamo sposojena od nje in nekaj svojih. Če bi želeli zelo dobra, bi jih pa sami morali kupiti, kar bi bilo zelo drago, saj eno stane od 6000 evrov. Da jih voziš enkrat na leto, za nas ni sprejemljivo," je povedal trener perutninarjev.

Na Štajerskem, kjer že nekaj let ni članske ekipe, ampak se ukvarjajo z vzgojo mladih, kljub zimi dokaj redno kolesarijo. "Z mladinci gremo ven tudi pri nič stopinjah, z dečki pa smo na trenažerjih. Sicer pa imamo v tem obdobju dosti suhih treningov v telovadnici, telovadimo in tečemo v naravi, gremo na pohode. Velodromski treningi pa nam tudi prav pridejo, na kolesih brez zavor se naučiš voziti v skupini, v zavetrju in ostalo," je še povedal Kelner.

Eržen po poteh Zrimška in Vivianija

Več kot le osnove pa že obvlada Žak Eržen. Dolenjska je nekoč že imela asa na velodromu, Jure Zrimšek je točno pred 20 leti postal evropski prvak med mlajšimi člani v vožnji na točke. Se pa zdi, da se treninga in tekmovanj v Novem mestu zdaj lotevajo bolj sistematično. Adria Mobil je pobrala večino medalj na državnem prvenstvu, Eržen pa se je podpisal pod nekaj rekordnih znamk. "Dirkališče mi ful ustreza, ker sem zelo hiter. Drugače pa poskušam najti neko ravnovesje med cesto in pisto, tako nekako kot Elia Viviani. Vem pa, da bo treba trdo delati, če bom želel imeti vrhunske rezultate na svetovni ravni," je dejal 17-letni Novomeščan, ki je pred tremi tedni zmagal na dirki kategorije C2 na Portugalskem v disciplini omnium.

A pri tem se ne namerava ustaviti. "Letos si želim na evropskem prvenstvu osvojiti kakšno medaljo. Čez čas pa mislim, da bi mi lahko uspelo tudi na svetovnem prvenstvu," pravi kolesar, ki prvo leto nastopa med starejšimi mladinci. Čeprav ima podporo v klubu, pa brez očetove najbrž ne bi mogel razmišljati tako ambiciozno. "Najbolj me spodbuja od vseh, vedno mi pomaga, vesel sem, da imam takšnega očeta. Njegova prisotnost se kar pozna," ni skrival Žak Eržen.

Na zvezi vse večja podpora

Za dirkališčno kolesarstvo imajo vse več posluha tudi na Kolesarski zvezi Slovenije (KZS). Ob tem, da so prevzeli stroške treningov v Češči vasi in nabavili nekaj opreme, ki jo posojajo klubom, so se tudi organizacijsko okrepili. Sicer disciplina še spada pod odbor za cestno kolesarstvo, so pa Uroša Šilarja zadolžili za velodrom, nekdanji profesionalec Borut Božič pa naj bi prevzel trenersko delo. "Mislim, da je Borut dolgoročno pravi kandidat. Ko bomo imeli vse razdelano, lahko ciljamo na kaj več, trenutno pa imamo neki budžet za tekmovanja in se bomo čez njih poskusili prebiti na evropsko, svetovno prvenstvo, olimpijske igre ..." je dejal novi generalni sekretar na KZS in direktor nedavnega državnega prvenstva Andrej Filip, ki Eržena postavi kot primer dobre prakse, pa čeprav gre pretežno za zasebni projekt. V trenutni garnituri naših asov za kak odmeven rezultat na velodromu vidi zgolj Luko Mezgeca. So pa praktično vsi naši sogovorniki dejali, da je do uspeha izjemno težko, skoraj nemogoče priti brez treninga na ovalu že v mladih letih, za kar je bila večina prikrajšana, saj objekt na Dolenjskem ni bil v zadovoljivem stanju.

Da se to več ne bi ponovilo, zdaj skušajo poskrbeti na KZS. Državnega prvenstva se je v treh tekmovalnih dneh udeležilo 80 mladincev in članov. "Smo zadovoljni, čeprav je kdo še manjkal. Vzpenjamo se počasi, šele lani je bilo prvenstvo prvič na tem velodromu organizirano res na nivoju, zdaj smo šli z video produkcijo in dostopom na daljavo še stopničko višje," je dejal Filip. Temu je dodal, da bi lahko tekmovalni program v prihodnje močno okrepili. "Državno prvenstvo je klasika, konec marca ga prirejamo še za ženske in dečke. Poskusili bomo kdaj tudi kak šov narediti, kot je Adria Mobil priredila božično-novoletno dirko, ki je bila zelo uspešna. Ekshibicijske preizkušnje in mednarodne dirke prve ter druge kategorije so naš cilj, najprej za mladince in U23, potem pa bomo videli, rasli s kolesarji in mogoče kdaj dosežemo elito," je Andrej Filip dejal o načrtih.

Olimpijski prvaki na Dolenjskem

Ti so se nekoč že sfižili. Po svetovnem prvenstvu pred 26 leti je zmanjkalo energije, enotnosti, denarja in tudi zelo obstojni oval iz lesa afriških tropov je neslavno propadel. Je pa s štirimi milijoni evrov, kolikor naj bi stala obnova in nadgradnja kompleksa s konstrukcijo iz sibirskega bora, zaživel drugo življenje. "Kolesarstvo je v Sloveniji zadnje čase na vrhuncu, in to moramo klubi izkoristiti. Vsi klubi, Rog, Sava, Perutnina Ptuj, Sevnica, Gorica, Maribor Branik, moramo te stvari izkoristiti in nekaj s tem objektom narediti. To je odlična šola za fante, velika pridobitev za slovensko kolesarstvo," je navdušen vodja velodroma, nekoč odlični kolesar Sandi Papež. A ne uporabljajo ga le Slovenci, lani so dvakrat gostili italijansko reprezentanco, ki je bila četrta najuspešnejša na olimpijskih igrah, ekipo iz Indije, priredili so madžarsko in avstrijsko prvenstvo. Takšnega objekta ni daleč naokrog. Na Dunaju so ga porušili, v Milanu imajo težave," razlaga Papež: "Italijani so prišli, ker so blizu, imajo mir in lahko so sproščeni. So preprosti fantje, pa so svetovna špica. Od njih se lahko marsikaj naučimo. Vsi so naš velodrom zelo pohvalili, zelo je hiter."

Kako hiter v primerjavi s podobnimi po svetu, sicer ne zna povedati. "Imeli so dobre čase na treningih, bi znali podirati rekorde, ampak dobro bi bilo narediti tekmovanje, da bi dobili uradne rezultate. Ti fantje so mi dejali, da bi z veseljem prišli in nam naredili malo promocije," pravi uslužbenec novomeškega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino. Njegovi nadrejeni naj bi bili športu v Češči vasi naklonjeni. "Povedal sem jim, da ne smemo cene postaviti v nebo, moramo se prilagoditi klubom, naj bo za mlade brezplačno. Drugo je za prireditve. Najboljše je, da je dvorana polna, da je v njej veliko otrok. Potem smo lahko samo srečni vsi, ker vemo, da iz teh fantov nekoč nekaj bo," je povedal Papež.

Meni, da atleti in kolesarji trenirajo v sožitju. "Oboji že lahko trenirajo skupaj. Red se mora vzpostaviti, pravila morajo biti jasna in oboji jih morajo upoštevati. Mislim, da nam zelo uspeva, od oktobra je dvorana kar polna, da ne govorim o počitnicah, ko je bilo naenkrat v njej po sto, 120 otrok. Nekako se vsi učimo in upam, da bomo stvari izboljševali, dokupili opremo in bo objekt lahko pričakal še kolesarje svetovnega kova," je sklenil Sandi Papež.