Naj zadiši po prazničnem pecivu: Rumenjaki testo rahljajo, beljaki ga vežejo

Čeprav je prazničnih piškotov in drugega drobnega peciva ter prazničnih decembrski štruc in potic dovolj tudi na policah v prodajalnah, se je kljub temu praznična decembrska peka ohranila v številnih domovih. Spomini na otroštvo prikličejo nostalgijo, spomine na piškote različnih oblik in okusov ter na nepogrešljiv vonj po cimetu, vanilji, limonini in pomarančni lupinici in še kakšni začimbi, nepogrešljivi pri peki prazničnega peciva (kardamom in klinčki na primer).

Po svetu vladajo ob božično-novoletnih praznikih različne navade, a vse imajo nekaj skupnega: na mizi ne sme manjkati praznično pecivo. Drobni keksi ali piškoti, kakorkoli rečemo majhnim sladkostim, ki jih uživamo po koščkih (razen piškotov na primer tudi z marcipanom nadevane mandlje ali suhe slive pa kutinov sir, žele bonbone, s čokolado oblite suhe fige ali marelice in še kaj), so znani skorajda povsod po svetu, v mnogih državah pa imajo še nekatere posebne sladke dobrote, ki jih pripravljajo prav ob božiču in na silvestrovo.

Panettone

V Nemčiji, na primer, so poleg medenjakov priljubljene tako imenovane Stollen, štruce, pripravljene iz kvašenega testa z dodatkom suhega in kandiranega sadja ter obilno potresene s sladkorjem v prahu, poseben prazničnih pridih pa daje nekaterim dodatek marcipana.

Iz Francije se je po svetu razširilo božično deblo, čokoladna rulada z vzorcem drevesnega debla, oblikovana tako, da je na dveh ali treh mestih videti, kot da gre za odrezano vejo.

Italijanski panettone, visok sadni kruh, ki ima na vrhu obliko, kot da je pokrit s kapo, je prav tako znan in priljubljen po vsem svetu, podobno kot bruseljski sadni kruh.

Božični puding

Ne smemo spregledati Angležev in njihovega tradicionalnega plum puddinga, znanega tudi kot božični puding, ki ga včasih pripravijo kar leto dni vnaprej, da se sestavine res dobro prepojijo.

Španci pa ob božičnih praznikih še bolj kot sicer uživajo v turronih, sladici pravokotne oblike, pripravljeni iz medu, beljakov, sladkorja in praženih mandljev. Podobni so sladici, ki jo pri nas poznamo kot turški med.

Če se ozremo še na druge konce sveta, tam prav tako najdemo veliko zanimivega. Na Karibih med decembrskimi prazniki uživajo v rumovi torti, a ime lahko malce zavaja. Biskvitnemu testu namreč poleg ruma dodajo še vino in kandirano sadje. V Čilu poznajo sadni kruh pan de pascua, ki je nekakšna kombinacija nemških Stollen in italijanskega panettona. Na Filipinih se sladkajo s torto bibingka, naredijo jo iz riževe moke in kokosovega mleka, na Novi Zelandiji pa tudi okoli božiča postavijo na mizo slovito pavlovo (torto iz beljakovega testa, nadevano s smetano in obloženo z jagodičevjem).

Vzemimo si čas

Izdatne božične sladice terjajo čas za pripravo. A prav to je smisel praznikov, da se vsakdanji delovni ritem nekoliko umiri, da si vzamemo čas za pripravo na peko, izberemo sestavine in si jih pripravimo, potem pa se postopoma lotimo dela. Štruce, razne kruhe in potice pripravimo le nekaj dni, preden jih bomo postavili na praznično mizo, hranimo jih ovite v platneno krpo, da se ne izsušijo.

Božično deblo ali kakšno decembrsko torto pripravimo le dan prej, saj ni priporočljivo, da ju hranimo več dni, ampak ju velja pojesti čim prej. Je pa zato za pripravo in peko veliko bolj preprosto drobno pecivo brez raznih krem in nadevov iz svežih sestavin (jajčne in maslene kreme, svež sir in podobno).

V primerjavi s poticami in sadnimi kruhi iz kvašenega testa je delo s krhkim testom veliko lažje, manj je možnosti, da se kaj ponesreči. Kvašeno testo pač zahteva nekaj več izkušenj in spretnosti, a to naj ne pomeni, da se peke ne lotimo. Poskusimo, in če se ponesreči, preverimo, kaj smo naredili narobe, in se potrudimo, da naslednjič napake ne ponovimo. Pri krhkem testu pa lahko napake odpravljamo sproti, saj po potrebi lahko dodajamo katero od sestavin (mlete oreške, moko, sladkor, smetano, jajca), pa s testom zaradi tega ne bo nič narobe.

Velja pa ponoviti nekaj pravil za pripravo piškotnega testa, da bo veliko veselja v kuhinji zaradi krhkih, okusnih in lepo okrašenih piškotov. In še to: piškote pečemo na temperaturi med 170 in 180 stopinjami okoli deset minut. Ko jih vzamemo iz pečice, morajo biti še nekoliko mehki na otip, saj se na zraku še malo posušijo in so potem ravno prav krhki in slastni.

Recept za piškotno testo

Osnovni recept za krhko ali piškotno testo (ki ga sicer uporabljamo tudi kot osnovo za številne sadne pite) pravi, da so moka, maslo in sladkor v razmerju 3:2:1. Dodamo še ščepec soli in rumenjak. Nasploh velja, da rumenjaki testo rahljajo, beljaki pa ga vežejo in je testo lahko pretrdo, če jih je preveč. Po receptu 30 dag moke, 20 dag masla in 10 dag sladkorja (najbolje v prahu) dobimo od 30 do 40 piškotov srednje velikosti.

Če delamo krhko testo iz 40 dag moke, 20 dag masla in 10 do 15 dag sladkorja ter treh rumenjakov (ali dveh rumenjakov in enega celega jajca), dobimo okoli 60 piškotov.

Testu lahko dodamo še nekaj dag (do pet) mletih orehov, lešnikov ali mandljev, limonino lupinico, če jih imamo pri roki, pa bodo grobo mlete pistacije dale piškotom čisto poseben okus.

Če želimo temne piškote, namesto dela moke dodamo kakav ali čokolado v prahu, lahko pa tudi naribano čokolado. Čokoladnemu testu se kot dodatek zelo lepo poda pomarančna lupinica, ob kakavi ali čokoladi v prahu pa lahko dodamo še žlico instant kave.

Testo zgnetemo hitro, ga nekoliko sploščimo, ovijemo v folijo in shranimo za uro ali dve v hladilnik. Če se testo lepi, dodamo še malo moke ali sladkorja ali mletih oreškov, če pa se drobi, dodamo še malo masla ali malo žličko sladke ali kisle smetane. Prednost krhkega testa je tudi, da ga lahko v hladilniku hranimo več dni, preden piškote pečemo, lahko pa ga tudi zamrznemo in ga odtajamo nekaj ur prej, preden ga bomo razvaljali in izrezali piškote. Za okraševanje dajmo domišljiji prosto pot. Piškote prelijemo s temno ali svetlo čokoladno glazuro in dodamo orehova jedrca, bisere, kokosovo moko ali mlete oreške. Sladkorno glazuro pripravimo iz presejanega sladkorja v prahu in nekaj kapljic tekočine (limonin sok, pomarančni sok, voda), obarvamo jo s kančkom jedilne barve in prelijemo piškotke, potem pa se igramo z okraski različnih oblik in barv.