Najboljše zastirke za okrasne rastline

V naši deželi se je raba zastirk v zadnjih letih zelo razmahnila. Čeprav imajo na okrasnem vrtu več vlog, daleč najbolj bode v oči njihov učinek na vrtnarjenje, saj je ob njihovi uporabi manj pletja. Četudi poznamo kar nekaj vrst materialov za zastiranje, je vsem bolj ali manj skupno to, da zmanjšajo izsuševanje tal in pregrevanje, olajšajo pletje ali zmanjšajo pojav plevela, nekatere pa imajo tudi estetsko vlogo.

​Organske zastirke

Daleč najbolj uporabljena zastirka je lubje, sledijo pa sekanci, žal tudi pobarvani. Vsak, ki je uporabil tako ali podobno zastirko, ve, da ni večna, saj se vse, kar je organskega izvora, prej ko slej razkroji. Je pa prednost naravnih, nebarvanih tovrstnih zastirk naravni videz, ki ne moti zasaditev in podobe vrta. Njihova slabost je, da se po določenem času razkrojijo in jih je treba redno obnavljati, prednost pa, da skrbijo za bolj naraven oziroma samooskrben proces nasada, saj razkroj pomeni tudi dodatna hranila v tleh.

Večino teh zastirk nasujemo v debelini tri do pet centimetrov, sicer nimajo pravega pomena. Paziti moramo le pri šibko rastočih in majhnih trajnicah. Mi sicer lahko lepo in natančno razporedimo zastirko, a dež, mački in drugi dejavniki zastirko premaknejo oziroma delno premečejo in lahko drobne rastline tudi zasujejo.

​Mineralne zastirke

V tem segmentu se najpogosteje uporabljata prodec in drobljenec. Prednost take mineralne zastirke je, da se zgornji del hitro osuši, kar ugodno vpliva na predel koreninskega vratu, ki je najobčutljivejši del za začetek gnitja pri rastlinah. Kljub temu da se kamenje hitro segreje, pa spodnje plasti ostanejo hladne. Tak material ima tudi močan estetski učinek, in če je glede na okoliščine uporaba take zastirke primerna, lahko veliko prispeva tudi k boljšemu videzu vrta. Poseben slog s tako zastirko je tako imenovani peščeni vrt, kjer je večji del vrta prekrit s peskom, v katerega so posajene rastline.

Pogosto se mineralne zastirke kombinirajo s prepustnimi folijami oziroma umetnimi tkaninami, ki preprečujejo ugrezanje delcev v zemljo ali samo mešanje.

Slabost mineralnih zastirk je lahko, da se vanje vseeno zgoraj nabira organski material, na primer odpadlo listje ali drugi drobni deli rastlin.

​Umetni materiali

Najpogosteje se uporabljajo različne folije in tkanine iz umetnih polimernih materialov, a folija in tkanina nista isto, čeprav se ta izraza pogosto pomešata. Prave folije, kot je črn polivinil, niso primerne za zastirko, saj ne prepuščajo vode, niso trpežne in prej ali slej popokajo, tako pa ne služijo več svojemu namenu - preprečevanju rasti plevelom. Poleg tega lahko postanejo ekološki problem, saj zdrobljene delce hitro raznosi veter.

Najuporabnejše so različne vrtne "tkanine". Gre za pletene materiale, ki so lahko umetni, iz naravnih vlaken ali kombinacija obeh. Umetno folijo, ki seveda ni prava folija, ji pa vseeno tako rečemo, najpogosteje vidimo v vrtnarijah po tleh. Ta je črna, dobi pa se tudi v drugih barvah. Prepušča vodo, onemogoča rast plevelov in je zelo trpežna.

​Brez zastirk zastrto

Ni treba vedno uporabljati dodatnih materialov za zastiranje gredic ali drugih območij zasaditev, enostavno uporabimo primerne rastline, ki jim pogosto rečemo kar pokrovne rastline. Te s svojo listno maso pokrijejo tla in jih zasenčijo do te mere, da preprečijo oziroma vsaj zelo zmanjšajo rast plevela. Pri takem načinu zastiranja se moramo glede na kakovost prsti odločati tudi za primerno gostoto sajenja.

Če so tla slaba, je treba gostoto sajenja povečati, in obratno, če so tla dobra, upoštevamo neko povprečno število sadik na kvadratni meter. Nikoli pa ne varčujemo in sadimo najmanjšega priporočljivega števila sadik na enoto površine, saj je naš namen tla pokriti čim hitreje, da imajo pleveli čim manj časa, da se zasejejo in razrastejo.