Najprej moram vseeno dodati skoraj obvezne, saj se vedno najdejo izjeme, torej dobre ideje za posebne vrtove, kjer gre tudi brez trajnic, je pa takih izredno malo. Ta skupina zelnatih prezimnih večletnih okrasnih rastlin je močno pridobila prepoznavnost, žal pa še vedno mnogim manjka precej znanja o njej in predvsem o možnosti rabe.
Ob izredno širokem naboru okrasnih rastlin so me že zelo zgodaj pritegnile predvsem okrasne zelnate trajnice, zato sem se tudi odločil za kariero na tem področju. Del razloga za to navdušenje je zagotovo v občudovanju naših divjih zelnatih rastlin, ki z raznolikimi cvetovi krasijo najrazličnejša rastišča. Kasneje so v mojih očeh še pridobile vrednost, ker večina ni tako bujno in živobarvno cvetočih, kot so na primer enoletnice, in se je treba kdaj pa kdaj tudi malce poglobiti v opazovanje. Nekoliko bolj razprte oči namreč pri trajnicah odkrijejo mnoge privlačne detajle in cvet kaj hitro dobi status češnje na torti. Z malce drznosti si upam trditi, da največ trajnic uporabljajo tisti, ki imajo najbolj izpiljen okus in predstavljajo "zahtevnejšo" sfero na področju hortikulture pri nas in na sploh.
Kateri dejavniki govorijo v prid rabi trajnic
Na prvem mestu je zagotovo izrazit sezonski utrip, saj zasaditve trajnic nazorno kažejo določen letni čas. Njihova pestrost nam omogoča najrazličnejše oblikovne izpeljave, uporabimo jih lahko praktično v vseh slogih in, kar je še najpomembnejše, na vseh rastiščih. To dejstvo nam sporoča, da so več kot primerne za trajnostno naravnano vrtnarjenje, če le izberemo pravilne vrste in sorte. Tudi v smislu varčevanja z vodo in gnojili so nam trajnice lahko eden boljših partnerjev in odlično izhodišče za skrb za okolje.
Zakaj v slovenske vrtove
Preprosto zato, ker je večina slovenskih vrtov vsaj nekoliko odprta v krajino. Naselja so bila vedno arhitekturno in tudi drugače povezana z značilnostmi okolice in so predstavljala tesno povezanost človeka s preostalo naravo. Naša travišča, mokrišča, gozdovi, skalovja in obale so navdih za mnoga velika tuja imena s področja oblikovanja vrtov, kar kaže na nesmiselnost hlastanja samo po nečem novem, zato se je bolje ozreti malce naokoli. Lokalna flora je tudi odličen pokazatelj najbolje prilagojenih vrst na našo klimo in tla ter se v povsem divji obliki ali nekoliko požlahtnjeni kar same ponujajo za obljubljene zelene paradiže okoli naših domov.
Je z njimi res manj dela?
No, večina je prepričanih, da vse cvetoče in raznoliko v vrtu pomeni veliko dela. A ni vedno tako. Prav pri trajnicah se s pravimi odločitvami glede izbora vrst in sort ter pravilno gostoto in pravimi prvimi koraki lahko zelo približamo minimalnemu vzdrževanju vrta. Tako dobro zastavljene zasaditve potrebujejo le eno večje čiščenje (rez) na leto in le tu in tam kakšen manjši poseg, včasih pa še tega ne.
Pokrovne trajnice
Najmanj dela je s pokrovnimi trajnicami, ki tvorijo goste, po možnosti zimzelene preproge. Pri takih zasaditvah navadno le malce popravimo robove, sicer pa z njimi ni nobenega dela. Da pa smo v tem pogledu uspešni, potrebujemo nekaj znanja tako glede samega poznavanja zelnatih trajnic kot znanja s področja samih vrtnarskih pristopov pri vzpostavitvi takih zasaditev (priprava grede, začetno gnojenje, zalivanje …).