V poletni suši varčujmo z vodo, tudi na vrtu in v lončnicah

14.08.2022 04:45

Da bomo imeli vsaj glede vrta bolj čisto vest in prispevali svoj delež k lepšemu jutri, si poglejmo, kaj vse lahko storimo glede vrta in rastlin, da bomo porabili čim manj vode.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vsaka kapljica šteje. 
Pixabay

To poletje ni izjema, je le eno v vrsti vse pogostejših poletij, ki nas vse bolj opozarjajo na naš vpliv na okolje in na naše preteklo ter trenutno ravnanje z naravnimi viri. O skrbi za vodo govorimo zelo veliko, a tam, kjer bi morali narediti prve premike, se premakne zelo malo, tako da še vedno s pitno vodo splakujemo stranišča in umivamo avtomobile. Da bomo imeli vsaj glede vrta bolj čisto vest in prispevali svoj delež k lepšemu jutri, si poglejmo, kaj vse lahko storimo glede vrta in rastlin, da bomo porabili čim manj vode.

Da boste privarčevali pri zalivanju, vrt oblikujte tako, da bo kos podnebnim spremembam in zmanjšal potrebo po vodi. Izboljšajte svojo zemljo z organsko snovjo, da bo zadrževala več vode, ter zbirajte in shranjujte vodo. Naj vas navdihnejo različne vrtne rešitve za "upravljanje" vode na vaših zemljiščih in si dodatno preberite več o na primer deževnih vrtovih, vrtnarjenju, odpornem proti suši, peščenih vrtovih.

Enoletnice

Če želite vodo porabiti na kar najbolj varčen način, je dobro, da se seznanite z zahtevami rastlin po zalivanju oziroma zahtevani količini vode. Pa si po posameznih skupinah poglejmo grobe podatke glede potreb po vodi.

Kot v puščavi 
Pixabay
Prilagojene na sušo 
Pixabay

Enoletnice, sezonske cvetlice in zelenjava, pridelane spomladi, bodo verjetno potrebovale več zalivanja kot trajne rastline, in te iste rastline posajene jeseni, saj imajo plitek koreninski sistem.

Drevesa in grmovnice

Že vraščena drevesa in grmovnice praviloma ne potrebujejo zalivanja, saj imajo tako globoke korenine, da so odporne proti suši. Predvsem pri manjših grmovnicah, ki po možnosti rastejo na bolj suhih in izpostavljenih rastiščih, se lahko pripeti, da vseeno utrpijo škodo in jih je treba občasno zaliti.

Mlajša drevesa in grmovnice, posajene pred manj kot petimi leti, imajo povečane potrebe po vodi in lahko trpijo zaradi suše brez zalivanja.

Vodnjak je zlata vreden.
Pixabay
Ne pretiravajmo z zalivanjem.
Pixabay

Na novo posejane ali na novo zasajene površine so na splošno zelo občutljive na pomanjkanje vode, zato bi moralo biti zalivanje le-teh prednostna naloga. V idealnem primeru opazujte vremensko napoved in sadite pred napovedanim dežjem.

Zelnate trajnice

Zelnate trajnice so si raznolike. Nekatere potrebujejo zalivanje, druge ne. Če pa bi želeli zapisati zelo pavšalno, jih je treba zalivati občasno oziroma po potrebi glede na obseg suše. Izbira rastline je torej ključnega pomena, če želite doseči zasaditve, ki so odporne proti suši.

Te popijejo najmanj. 
Pixabay

Donos in kakovost pridelkov se močno izboljšata z zalivanjem v času, ko bi stres zaradi suše prizadel nastajajoče plodove oziroma dele rastlin, ki jih smatramo kot pridelek. Listnatim rastlinam, kot sta solata in špinača, nikoli ne sme primanjkovati vode. Čebula potrebuje malo ali nič zalivanja. Večino drugih poljščin je treba namakati ob setvi in ​​presajanju, nato pa še enkrat, ko se plodovi, korenine ali gomolji razvijajo. Prav tako je dobro, da približno dva tedna pred spravilom enkrat temeljito zalijete. Organska površinska zastirka, položena med vrstami, lahko pomaga zmanjšati izgube vlage.

Trate

Trate potrebujejo velike količine vode ali pa so v suši porjavele. Navadno je intenzivno namakanje upravičeno le za športno travo in gojenje travnih tepihov. Namesto zalivanja v sušnih obdobjih kosite višje in redkeje. Rjave lise se običajno obnovijo, ko se vrne jesensko deževje.

Lončnice najlaže oskrbimo z vodo. 
Pixabay
Pixabay, Matic Sever

Kako zmanjšamo porabo vode pri lončnicah

Pri zalivanju nekaj vode odteče skozi odprtine na spodnji strani cvetličnih posod. Ta voda je po nepotrebnem izgubljena, zato posode podložimo s podstavki. Zalijemo manj, počakamo, da voda pricurlja v podstavek, se tam nabere in jo nato izsušen substrat ali zemlja v loncu počasi vpije nazaj in tako ponovno na leto prihranimo kar nekaj litrov. Seveda pa ne smemo pretiravati, voda v teh podstavkih ne sme ostajati. Če je čez določen čas še vedno prisotna, jo odlijemo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta