Nebo nad TEŠ

Vavčerji so krivi, da sem po dolgih letih zavohal neznosen smrad, ki buta iz dimnika zloglasne Termoelektrarne Šoštanj. Z ženo sva se peljala "na sveži luft" v gozdnato Topolšico, ki pa, žal, ni prav daleč od šoštanjskih dimnikov. Celo tako blizu je, da sva med masažo v termalnem jacuzziju imela privilegij gledali dimno gobo, podobno atomski - vsak dan, vsako uro in skoraj vsako minuto. Le takrat, ko se je nad Šoštanjem pooblačilo in je zračni tlak sploščil dimni steber nad strehe in ga potiskal skozi okenske špranje v stanovanja, ga z razdalje štirih kilometrov ni bilo opaziti. Še bolj pa ga ob slabem vremenu čutijo, ta neznosni smrad, prebivalci Šoštanja in okolice, ki niso čisto nič krivi, da jih omamljajo s to milijardno investicijo, ob kateri je smrdelo vse od začetka in se bo kadilo vse do njenega neslavnega konca (zaprtja).

Pred tednom je stotnija, predvsem mladih, v centru Ljubljane od okoljskega ministra zahtevala, naj se podviza: "Andrej, a veš? Zapreti moraš TEŠ!" Ve že, kaj je njegov dolg (okolju, družbi), a Andrej Vizjak težko najde čas za okoljske probleme - raje si kopiči delnice Petrola in gradi hidroelektrarne na srednji Savi. V "dolgoročni podnebni strategiji" je bil kot po navadi (ne)jasen: "Mi pravimo, da bo TEŠ najpozneje do 2050, pustimo pa to sektorju oziroma zakonu, ki bo urejal opuščanje premoga v Sloveniji. O tem bo tekla še posebna diskusija ..." Vizjakova vizija ostaja zadimljanje do leta 2050. Z lignitom, najslabšim premogom.

Kar človeku smrdi, ne more biti zdravo, inšpekcijske ugotovitve in trditve gor ali dol. A se da nadihati svežega zraka ob njivi, pravkar zaliti z gnojnico, čeprav ta - dokazano - ni smrtno nevarna živemu bitju?

Kaj že je rekel Uroš Macerl, ko je po neenakopravnem boju naposled zaprl trboveljskega rablja, multinacionalko Lafarge? "Tudi dvajsetkrat višje koncentracije organskih strupov, ki jih je kot izjemo v primeru cementarne Lafarge Cement uzakonil Arso, so bile skladne z zakonodajo."Nekaj malega (milijonov) odškodnine, ki jih je šoštanjska občina dobila ("A veš, za TEŠ"), ne more tamkajšnjim domorodcem kupiti (povrniti) zdravja. Ne samo zaščitne maske, ti reveži b​i za preživetje potrebovali še plinske maske.