Novoletni koncert je končan, novo leto se lahko začne

Zvezdana Bercko Zvezdana Bercko
10.01.2021 04:41
Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov je tradicija, ki je niti koronavirus ni mogel ustaviti. Iz prazne dvorane so glasbeniki milijonom ljudi po vsem svetu tudi tokrat poslali sporočilo upanja.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Drugačen novoletni koncert, kot smo ga vajeni, a bil je. Foto: Epa
Epa

Ne predstavljam si novega leta brez novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. To enostavno spada zraven. Zdi se, da se šele, ko izzvenijo zadnji takti valčka Na lepi modri Donavi in Radetzkyjevega marša, novo leto zares lahko začne.

Novoletni koncert je tudi letos bil. Drugačen, kot smo ga vajeni, a bil je. Je tradicija, ki je niti koronavirus ni mogel ustaviti. "Če bi odpovedali novoletni koncert, bi bilo to grozno znamenje za ves svet," je dejal predstavnik Dunajskih filharmonikov Daniel Froschauer. Njihov novoletni koncert že desetletja spremlja na milijone gledalcev in poslušalcev po vsem svetu.

Organizatorji so sprva nameravali vse obiskovalce pred vstopom v dvorano s hitrimi testi testirati na koronavirus. Ker pa se je epidemiološka situacija v Avstriji slabšala, so tamkajšnje oblasti prepovedale vse koncerte z občinstvom. Zato so Dunajski filharmoniki tokratni novoletni koncert, ki ga je že šestič vodil italijanski dirigent Riccardo Muti, rdeča nit odigranih melodij pa je bilo upanje, izvedli pred praznim avditorijem. V neposrednem prenosu ga je v 90 državah sveta spremljalo najmanj 50 milijonov gledalcev, s pomočjo tehnike se je aplavz nekaj tisočev, ki so ploskali doma, slišal tudi v zlati dvorani Združenja ljubiteljev glasbe.

Dunajske filharmonike je na novoletnem koncertu že šestič vodil italijanski dirigent Riccardo Muti. Foto: Epa
Epa

​Valček in marš sta nepisano pravilo

Prvi novoletni koncert Dunajskih filharmonikov je bil 31. decembra 1939, vodil ga je Clemens Krauss. Od leta 1941 poteka koncert na novoletni dan. Dunajski filharmoniki s svojimi vrhunskimi glasbenimi interpretacijami ljudem po vsem svetu pošiljajo pozdrav v duhu upanja, prijateljstva in miru. Vedre in razigrane skladbe naj bi budile optimizem in zadovoljstvo ob vstopu v novo leto. Večinoma igrajo dela skladateljev iz družine Strauss: Johanna očeta in sina, Eduarda in Josefa, vsako leto pa dodajo tudi nekaj skladb drugih skladateljev. Ob nekaterih zaplešejo baletniki iz Dunajske države opere, ki plešejo na različnih koncih Dunaja, premor med obema deloma koncerta pa Avstrija prav tako izkoristi za promocijo svojih naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti; letos smo videli manj znano Gradiščansko.

V programu je običajno dvanajst skladb in trije dodatki. Prvega izbere dirigent, druga dva sta nepisano pravilo. Valček Na lepi modri Donavi so kot dodatek prvič zaigrali leta 1945, naslednje leto so dodali še Radetzkyjev marš. Od leta 1954 se je vsak novoletni koncert končal s tema skladbama, z izjemo leta 2005, ko ob žalovanju za žrtvami katastrofalnega cunamija, ki se je zgodil le nekaj dni predtem, niso zaigrali zaključnega marša.

Koncert so sprva vodili stalni dirigenti, najdaljši staž med njimi je s 25 koncerti postavil avstrijski dirigent Willi Boskovsky, po odstopu pa ga je za šest let zamenjal Američan Lorin Maazel. Leta 1987 so se filharmoniki odločili, da bodo vodenje orkestra na koncertu vsako leto predali drugemu dirigentu, tega leta jih je edinkrat vodil Herbert von Karajan. V odprti eri je največ povabil dobil Riccardo Muti, ki je koncert dirigiral že šestkrat, petkrat so Dunajski filharmoniki to čast izkazali Zubinu Mehti, še štirikrat so povabili nekdanjega "hišnega" dirigenta Lorina Maazela, po trikrat sta koncert vodila Mariss Jansons in Daniel Barenboim, slednji bo za dirigentskim pultom tudi na novoletni dan leta 2022.

​Zlata škatla za čevlje

Dunajski filharmoniki (Wiener Philharmoniker) so eden najbolj znanih in po mnenju strokovnjakov najboljših simfoničnih orkestrov na svetu. Njihovi začetki segajo v leto 1842, ko je Otto Nicolai ustanovil neodvisni filharmonični orkester, v katerem so se vse odločitve sprejemale z demokratičnim glasovanjem njegovih članov. Ta princip velja še danes. Člane orkestra izbirajo med instrumentalisti Dunajske državne opere, kandidati se morajo izkazati na več zahtevnih avdicijah, nanje pa se lahko prijavijo šele po vsaj triletnem stažu v opernem orkestru.

Dolga leta v orkester niso sprejemali žensk, šele leta 1997 je po dolgotrajnih kritikah z vsega sveta, celo pozivih iz vodstva avstrijske države, prva stalna članica Dunajskih filharmonikov postala harfistka Anna Lelkes. Še leta 2013 je bilo v orkestru le šest žensk, ena od njih, violinistka Albena Danailova, je postala prva koncertna mojstrica. Do lanskega decembra je število glasbenic naraslo na 15. Težave pri sprejemu v orkester naj bi bili imeli tudi glasbeniki neevropskega porekla, čeprav avdicije načeloma potekajo "slepo", kandidat igra za zaveso. Dunajski filharmoniki ne sprejemajo glasbenikov, starejših od 35 let, pri starosti 65 let pa se morajo člani orkestra obvezno upokojiti.

Epa

Njihov sedež je v poslopju Društva dunajskih ljubiteljev glasbe (Wiener Musikverein) v dunajskem mestnem središču. Načrte za stavbo v neoklasicističnem slogu starogrškega templja je zasnoval danski arhitekt Theophil Hansen, slovesno odprtje je bilo 6. januarja 1870. V poslopju je šest dvoran, med njimi je najbolj znana velika dvorana, imenovana tudi zlata, ki meri 49 metrov v dolžino, 19 metrov v širino in 18 metrov v višino ter slovi po izjemni akustiki, kar je posledica njene oblike "škatle za čevlje". V njej je 1744 sedežev in stojišč za 300 ljudi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta