Splošni ameriški kirurg Vivek Murthy je nedavno opozoril, "da socialna izključenost podobno vpliva na umrljivost, kot če pokadimo petnajst cigaret na dan". O tem vedno pogosteje poročajo tudi največji svetovni mediji, vključno s časniki Washington Post, Times in Daily Mail. Toda od kod primerjava s "petnajstimi cigaretami"? Dr. Murthy se pri tem sklicuje na leta 2010 objavljeno študijo, v okviru katere so znanstveniki proučili socialne odnose in stopnje umrljivosti. Opravili so metaanalizo podatkov, zbranih v okviru 148 raziskav na to temo, da bi prišli do konkretnejših odgovorov na svoja vprašanja. Metaanaliza je obsegala podatke o 300 tisoč udeležencih, ki so jih spremljali sedem let in pol. Znanstveniki so raziskali, v kakšni meri lahko socialni odnosi vplivajo na tveganje za prezgodnjo smrt. Proučili so tudi vidike socialnih odnosov, ki lahko vplivajo na tveganje za prezgodnjo smrt, in dejavnike, ki omilijo to tveganje.
Izkazalo se je, da so osamljeni ljudje izpostavljeni za 50 odstotkov večjemu tveganju za prezgodnjo smrt kot tisti, ki imajo trdne socialne odnose. Znanstveniki so uporabili statistično orodje, poimenovano "model naključnih učinkov", s pomočjo katerega so izračunali, da je vpliv socialnih odnosov na tveganje za smrt primerljiv z drugimi znanimi dejavniki tveganja za smrt, kot je denimo kajenje. Čeprav je metodologija, ki so jo uporabili raziskovalci, zanesljiva in je osamljenost nedvomno škodljiva za zdravje, je mogoče trditi, da je primerjava njene škodljivosti s "petnajstimi cigaretami na dan" precej senzacionalistična.
Raziskovalci so hkrati nakazali, da je škodljivost osamljenosti za zdravje podobna škodljivosti uživanja alkohola (več kot šest enot na dan) in večja od škodljivosti drugih dejavnikov tveganja, kot sta telesna neaktivnost in debelost. Toda te primerjave so v medijih redko omenjene, saj ne gre za enak vpliv, kot ga ima kajenje. Primerjava s kajenjem utegne tudi povečati stisko ljudi, ki se počutijo osamljene, ter okrepiti stigme, povezane z osamljenostjo. Toda te povezave ne bi smeli podcenjevati. Raziskava je še po trinajstih letih koristna pri ozaveščanju glede osamljenosti in njenih škodljivih posledicah za zdravje.
Študije, ki se niso znašle v medijih
Druge študije, ki so bile enako obsežne, vendar mediji morda niso toliko poročali o njih, so podobno pokazale celo vrsto zdravstvenih stanj, povezanih z osamljenostjo in socialno izolacijo, vključno z boleznimi srca in srčno kapjo, diabetesom tipa 2, revmatoidnim artritisom in rakom. Osamljenost lahko slabo vpliva celo na okrevanje po operaciji na srcu.
Osamljenost lahko izzove tudi razvoj duševnih bolezni, vključno z obupanostjo, depresijo, težavami s spanjem, zlorabo alkohola in drugimi psihiatričnimi motnjami. Osamljeni ljudje so tudi bolj dovzetni za socialno fobijo.
Znanstveniki menijo, da ima osamljenost evolucijsko funkcijo, ki jo občutimo na podoben način kot lakoto ali žejo, hkrati pa signalizira ljudem, da morajo spremeniti svoj življenjski slog in socialne stike. Toda če osamljenost postane kronična, prizadeti ljudje težko premagajo negativne občutke, ki jih vzbuja pri njih.
Osamljenost je povezana tudi s povečanim tveganjem za razvoj demence. Število ljudi, ki doživljajo osamljenost, se je v času pandemije covida-19 še dodatno povečala, predvsem med mladimi odraslimi. Pandemija covida-19 je pospešila tudi družbene spremembe, kot sta vse bolj razširjena delo na daljavo in spletno nakupovanje, ki so povzročile pandemijo osamljenosti.
Potreba po tem, da osamljenosti začnemo povečati več pozornosti, je toliko večja zaradi njenih finančnih posledic za zdravstvo, podjetja in gospodarstvo. Britansko gospodarstvo je izračunalo, da zaradi osamljenosti vsako leto utrpi škodo v višini 37 milijard evrov.
Čeprav ima morda dr. Murthy prav in je lahko osamljenost za ljudi dejansko enako škodljiva kot kajenje, obstaja tudi veliko drugih načinov merjenja njenih škodljivih učinkov.
